Je bil Victor dober nogometaš?
Bil. Pravzaprav je bil odličen. Šel je skozi šolo Reala Madrida in pri 20-ih tudi debitiral za člansko moštvo. Trener je bil Antonio Iglesias, soigralci pa velikani španskega nogometa: Hierro, Raul, Cañizares, Sanchis… A še lepšo kariero je imel pri Deportivu iz La Coruñe, za katero je zbral več kot 200 nastopov in katerega dres je nosil kar 7 sezon. Imel je imenitne soigrace: Brazilca Maura Silvo, vratarja Molino, izjemna strelca Makaaya in Tristana, pa Valerona… Kasneje se je preizkusil tudi v Grčiji, a pri Panathinaikosu ni bil pretirano uspešen. Igralsko kariero je končal leta 2008.
Je osvojil tudi kakšno lovoriko?
Seveda je. Bil je dvakrat španski prvak. Po enkrat z Realom in Deportivom, z Galicijci je visoko dvignil tudi kraljevi pokal. A pred vsemi lovorikami (tudi v španskem superpoklu je bil uspešen) je zmaga v Ligi prvakov. Bil je član Reala Madrida, ko je ta leta 1998 v finalu z golom Mijatovića premagal Juventus. Na odločilni tekmi resda ni igral, je pa zbral vsaj nekaj minut na vsakem srečanju v skupinskem delu.
Kaj pa reprezentanca? So ga vabili vanjo?
So, a ne prav pogosto. Leta 2000 je debitiral v članski izbrani vrsti, povabil ga je selektor Jose Antonio Camacho, vsega skupaj pa je za reprezentanco zbral 8 nastopov. Zadnji bo jeseni star 20 let, statistika beleži tudi 1 zadetek. A ne spreglejmo, bil je nepogrešljiv član mladega moštva Španije, ki je osvojila naslov prvaka leta 1998. Brez njega bi to ne bilo mogoče, saj je v polfinalu v podaljšku Victor Sanchez dal odločilni zadetek.
Krasna igralska kariera, najbrž je bi podobno uspešen kot trener...
Žal ni tako. Doslej je vodil Deportivo iz La Coruñe, Olmpiacos, Betis, Malago in Cartageno, a pri nobenem klubu se ni zadržalj dlje od ene sezone. Grke je celo vodil zgolj na dveh tekmah, po katerih je Olympiacos izpadel iz kvalifikacij za ligo prvakov, Viktor Sanchez pa je moral pograbil svoj kovček, še preden je iz njega vzel toaletno torbico. Tudi pri zadnjem klubu, Cartageni, so mu hitro izročili delovno knjižico, a to je že druga zgodba. Raje ne bi o njej...
Ehmmm, zakaj pa ne?
Ker je za Viktorja Sancheza precej neprijetna. Na družabnih omrežjih se je namreč pojavil video posnetek, na katerem ima polne roke dela. Moškega dela. S samim sabo, saj veste, o čem govorim, kajneda? Ja, bil je nag. Popravek, skoraj nag. Zgoraj je bil odet v klubsko trenirko. Cartagena je takoj prekinila sodelovanje z njim. Glede posnetka pa tole: vpletla se je policija, nepridiprave, ki so z njim izsiljevali trenerja, pa privedla na zaslišanje.
Uh, res neprijetna zgodba. Kja pa je počel, na igrišču mislimo, kasneje?
Ne vemo, če je povezano z afero »Ročne spretnosti«, a naslednja 3 leta je bil brezposeln. Dokler v začetku letošnjega leta ni postal del strokovne ekipe mlajših kategorij pri nogometni zvezi Španije. Zdaj pa prihaja k nam, v Ljubljano.
Kakšna pa je njegova trenerska filozofija?
Spada med progresivne španske trenerje. V zadnjem času je teoretično znanje pili po Evropi in v severni Ameriki. Zelo rad uporablja krilne napadalce, logično, to je bil tudi sam, njegova moštva pa sledijo napadalni miselnosti, ki jo je uveljavljal že kot igralec.
Vemo, kaj počne v zasebnem življenju?
Ima družino, soprogi je ime May Catalina in je knjižna urednica, ima sina in hči ter 2 psa. Zelo rad kolesari. Pa dobro se počuti pred kamerami; v letih brez treenerske službe je v vlogi nogometnega analitika pogosto gostoval na televizijah.
