Sam se je javil. Da bo branilec. Pa čeprav je za Žiri kot še rosni najstnik zabijal toliko golov, da je bil prvi strelec. Potem pa je šel v Kranj, v šolo in v Triglav. In dobil vprašanje, kje bi rad igral. Pa naj bo obramba. Čeprav še zdaleč ni med višjimi, ampak 180 centimetrov vsekakor ni ovira. Če bi bila, ne bi nikdar prišel do 273 tekem v Prvi ligi Telemach za Triglav, Celje in Domžale, kjer je od sezone 2017/18.
Nekdanji član mlajših reprezentanc in B selekcije je pri 28 letih sicer imel v zadnjih treh letih težave s poškodbami. Ampak motivacije mu ne zmanjka. Niti malo. Je trenutno igralec v ligi z največ nastopi, a še brez lovorike.
Jo-jo sezone
Tilen, sezona gre h koncu, za vas morda še prehitro, ne?
»O, ja, še bi igral, lepo se je bilo vrniti po poškodbi.«
Je bila pa spet ena jo-jo sezona za Domžale. V zadnjih šestih sezonah od 2018/19: tretje, osmo, četrto, sedmo, četrto in zdaj spet sedmo mesto. Zakaj?
»Vsaka sezona je nekako zgodba zase. Igralci se menjavajo, letos se je morda res poznalo, da nas je zgodnji izpad v Evropi presekal. Zelo hitro je sledila še menjava trenerja, kar potem spet terja svoj čas. Povrhu imamo mlado ekipo in ko si enkrat v črni seriji, kakor smo bili mi, potem je z mlado ekipo še težje splezati ven. Nam je, na srečo, uspelo.«
Domžale so sicer le v 15. krogu zdrsnile na osmo mesto, toda glede na izenačen spodnji del lestvice je bil tudi spomladanski del vmes zelo tesen. Je kdaj med vami tekla debata o bitki za obstanek?
»Sami smo se spravili v tako situacijo. Vedeli smo, da nas čakajo Olimpija, Celje in Maribor v 'paketu', pa smo se nato morali reševati že jeseni. Še sami smo vedeli, da smo bili le tri točke od zadnjega mesta, ampak izvlekli smo maksimum, dobili spomladi tudi obe tekmi s Celjem in si slej ko prej zagotovili mir in obstanek. Toda saj vemo, kaj je glavni cilj v Domžalah: čim višja mesta, borba za Evropo.«
Vse bi naredil, da pomagaš
Tilen, imeli ste še eno poškodbo križnih vezi v kolenu. Lansko sezono ste končali že avgusta 2022, se vrnili, pa spet poškodovali. Sta to bili prvi izkušnji s poškodbami?
»Že 2021 sem se poškodoval, odigral pol sezone, nato se je poškodba ponovila. Najtežje je bilo zdaj v letošnji sezoni, ko ni bilo dobrih rezultatov, ti pa sediš in gledaš. Vse bi naredil, da pomagaš.«
Se da poškodbe primerjati med sabo?
»Same poškodbe ne, bolj odziv nanje, ker že veš, kaj te čaka in skozi kaj vse moraš. Ampak če imaš rad šport, potem narediš vse, da se vrneš.«
Mimogrede, v soboto gostujete pri Aluminiju, vi ste v zadnjih desetih tekmah le dvakrat obsedeli na klopi. Aluminij se krčevito bori, da se dvigne iz zadnjega mesta, je pa tudi res, da ste šumare letos kar trikrat premagali!
»Mi gledamo sebe, kaj pa naj. Vsi bi radi zmagali na prav vsaki tekmi in tudi tokrat ne bo drugače, pa čeprav, kot pravite, smo že sezono končali na sedmem mestu. Morda bo kakšna rotacija več, da dobijo priložnost še zlasti tisti mladi, ki še potrebujejo minute. Bomo videli.«
Naj se potrudijo, če že »morajo«
Ste pa, saj vsi pomnimo, že igrali tekmo take narave: Domžale so v zadnjem, 36. krogu sezone 2017/18 gostile Olimpijo, šlo je na tesno, Maribor je tudi nabral 80 točk, Olimpija pa je vzela naslov na račun medsebojnih tekem. Prav vaše odrivanje Stefana Savića je bil v zadnji tekmi označen za enajstmetrovko, izenačujoči gol pa je Olimpiji prinesel naslov. Kako je igrati take tekme, ki tekmecu pomenijo vse in še več?
»Glejte, vedno misliš nase in svojo ekipo. Kdo pa ne bi rad zmagal! Sploh pa hočeš vedno dobro delovati na igrišču. Še bolj pa ... Če že 'morajo', naj to pokažejo, naj se potrudijo, naj garajo.«
Zdaj boste proti Alumiju z Domžalami po tisti tekmi z Olimpiji drugič v tej, em, »pasivni«, situaciji, ste bili morda že kdaj prej?
»Prav v zadnjem krogu? Ne, se pa spomnim, da smo se s Celjem borili za naslov z Mariborom (2014/15), pa nas je v tekmi, ko smo še upali, razmontiral zlasti Agim Ibraimi (4:1, op. a.).«
Zdaj ste pri 273 nastopih v 1. SNL, več jih imata le še Matjaž Rozman v Celju in pa Žiga Kous v Muri. Že Daniel Offenbacher je rekel, da še zdaleč ni veteran, čeprav je starejši od njega bil v tej ekipi le Zeni Husmani. Vi ste stari 28 let, najbrž niste veteran, gre bolj za igro številk?
»Ja, vsekakor bolj igra številk. Ne rečem, nekaj tekem je za mano, počutim se izkušenega. Toliko bolj, ker prihajajo mlajše generacije, lahko jim pomagam, dajem nasvete, stojim ob strani. Ne bi pa rekel, da sem star, daleč od tega.«
Gorenja vas, Triglav, Celje, Domžale
Tilen, kdo, kaj in kje je bil pri vas razlog, da ste sploh začeli z brcanjem žoge? Ponavadi je brat ...
»Že že, samo v tem primeru sem jaz starejši brat, haha. V Gorenji vasi, od koder prihajam, smo se vedno zunaj igrali in nabijali žogo. Morda res Poljanska dolina ni najbolj nogometni okoliš v državi, ampak nas je nogomet vseeno zelo pritegnil. Trenirati sem potem začel v Žireh, je pa tako, da so me takoj morali voziti starši, kasneje pa smo imeli tudi organiziran prevoz. Ko sem šel v srednjo šolo, pa sem počasi že pogledoval h Kranju in Triglavu.«
So vas »orli« posebej opazili?
»Najbrž na medsebojnih tekmah v gorenjski ligi. In tako sem odšel v Kranj, vse od štirinajstega leta dalje večinoma nisem več živel doma, saj sem bil nastanjen v dijaškem domu.«
Najbrž ste potem toliko bolj tuhtali, če bo nogomet vaš način življenja? In kar hitro, ker ste že v svoji prvi članski sezoni 2012/13 v Triglavu nabrali kar 25 nastopov in 2.004 minute. Pa še niste bili polnoletni.
»Ne samo tuhtal, točno tak karakter sem: česar se lotim, v tem želim biti najboljši. Že pri U-14 sem kmalu izstopal pri Triglavu, kmalu pristal tudi v U-16 reprezentanci, premikal sem se skozi kadete in mladince kar hitro. Spomnim pa se, da mi je Brko (Siniša Brkić, tedaj trener Triglava, op. a.) rekel, da imam dovolj tudi za člansko ekipo. Če me boste pa zdaj vprašali, ali sem imel plan b? Ne, čeprav sem po izobrazbi ekonomski tehnik.«
Kdaj pa ste (iz)vedeli, da boste branilec?
»Sam sem si kriv, haha. Ravno pri Triglavu so me vprašali, kje se vidim. In sem rekel, da v obrambi, čeprav sem v Žireh igral v sredini in bil celo prvi strelec ekipe. Bil sem mogoče malo hitrejši, a tudi močnejši, še zdaj pa dejansko ne vem, zakaj sem se odločil za 'štoperja'. Še zlasti, ker nisem pretirano visok.«
»Podal« čez Handanovića
Uradno piše, da imate 180 centimetrov. Saj ne, da je skromno, ampak ni pa tudi ravno veliko.
»Nisem visok, res je, ampak z izkušnjami se znaš boriti z vsakim. Tudi za visoko žogo, če greva z višjim napadalcem ena na ena v skok, ga bom pač oviral, kolikor le lahko.«
Čeprav branilec, ste zabili v Prvi ligi Telemach doslej 12 golov. Prvega se spomnite (2014/15, 5. krog, Celje – Maribor, 3:1). Deset let bo avgusta.
»Kako se ga ne bi. Bilo je s Celjem. Imeli smo kot, žoga se je odbila in prišla do mene na robu 'šestnajstke'. Priznam, hotel sem centrirati, ampak žoga mi je skočila malo čez nogo in je letela čez Jasmina Handanovića v 'čošak'. Prekrasen gol, vsi so mislili, da sem ga 'uvalil' Handanoviću, da sem točno tako mislil Haha, nisem. Smo pa zmagali, to pa (3:1).«
Koliko od ducat golov jih je bilo doseženih z glavo?
»Kar nekaj, večina jasno po kotih, sploh pa v Domžalah (9 golov, za Celje 3), kjer sem običajno šel na drugo vratnico.«
Dva finala, dva zaporedna poraza
Ste med najbolj izkušenimi v ligi, ampak za razliko od Matjaža Rozmana in Žige Kousa še nimate nobene lovorike. Ste o tem kaj razmišljali?
»O, seveda sem. Igral sem dva finala pokala, obakrat s Celjem (2014/15 proti Kopru, 2015/16 proti Mariboru). In sčasoma sem res pomislil, pa pismo, kako mi ni uspelo. Sploh sem to razmišljal, ko sem šel iz Celja v Domžale v sezoni 2019/20. Saj ne, da si Celje ni zaslužilo, seveda si je, ampak nikakor si ne bi mislil, da bodo državni prvaki. Zato pa mi ne zmanjka motivacije, nekaj časa pa še imam, da tudi jaz kaj osvojim.«
Ste se morda na kariero ozirali zdaj, ko končujejo kariero izkušeni soigralci v Domžalah: po Senijadu Ibričiću, Slobodanu Vuku in Mateju Podlogarju zdaj še Zeni Husmani?
»Zeni je ogromno dal klubu, sva res dobra prijatelja. Vsi našteti smo spoznavali, kako zelo lahko pomagamo vsem tem mladim igralcem. Ne pravijo zaman Domžalam rumena družina, ker smo 'klapa', prav nobenih razdorov ni, pa čeprav so bile boljše in slabše sezone.«
Letošnja je proti koncu navrgla na mesto začasnega trenerja Mateja Podlogarja. Kakšen je »Logi v novi vlogi«? Ugibam, da se nista vikala?
»Niti slučajno, saj sva z Logijem odigrala največ tekem skupaj, že zato, ker sva sodelovala v Celju (100 tekem za Celje in Domžale, je pa Klemenčič odigral 111 tekem na igrišču skupaj z Ibričićem). Vse je bilo izredno profesionalno, ko je prevzel ekipo po vlogi pomočnika trenerja. Mislim, da je delo opravil zelo, zelo korektno.«
Tilen, po koncu sezone vam poteče pogodba, kakšen je načrt?
»Najprej tekma z Aluminijem, potem pa bomo videli in sedli skupaj ter pogledali v prihodnost.«
