Bledo zeleni
Njegovo moštvo nikdar v daljšem obdobju ni izgledalo zares prepričljivo. Tudi ob najbolj obilni zmagi s 5 : 0 nad Aluminijem se nismo mogli otresti občutka, da bi se tekma kaj lahko končala z drugačnim izidom. Ekipa je redko blestela, nikdar nismo zares videli moštva, ki bi obetalo, ki bi lahko bilo dolgoročno konkurenčno Celju in v zadnjem obdobju tudi Mariboru.
Slabši kot jeseni
Številke ne lažejo. Ob prihodu Zeljkovića je Olimpija za vodilnim Celjem zaostajala občutno manj kot ob njegovem odhodu. Ko je zamenjal Henriquesa 6, danes 11 točk. Zeljković je osvojil v povprečju 1,57 točke na tekmo, njegov predhodnik s Portugalske pa 1,82 točke na tekmo.
Trije porazi, dva smrtna greha
Zoran Zeljković je v prvenstvu izgubil vsega trikrat. Proti Celju in dvakrat proti Mariboru. Ni ga večjega greha on ničle proti vijoličastim. Za nameček je bila Olimpija obakrat v bolj ali manj podrejenem položaju. V Mariboru je 3 zadetke prejela že do 22. minute, doma v Stožicah pred slabim mesecem je bila v drugem polčasu povsem brezzoba.
(Preskromna) ekipa
Vse zgoraj napisano so dejstva, ki jim Zeljković ne more ubežati. A se na tem mestu vendarle lahko vprašamo, na osnovi česa kdo misli, da bi moralo biti povsem drugače. Da bi kdo drug delo opravil precej bolje. Moštvo je kakovostno precej neuravnoteženo, nogometnega znanja je pri državnih prvakih iz Celja občutno več. Olimpija nima učinkovitega pravega napadalca, v zvezni vrsti je Doffo senca igralca, ki je blestel lani, obramba je luknjasta kot ponošeni plašč, s katerim so se mastili molji.
Podpora s figo v žepu
Težko je vzpostaviti harmonijo na igrišču, če te najprej ni na relaciji vodstvo - igralci. Vodilni možje kluba so na stranski tir postavili edinega pravega napadalca, Mustafo Nukića, ki ga, mimogrede, navijači obožujejo. Ti isti ljudje iz klubskih pisarn nikakor niso mogli v dobro voljo spraviti kapetana kluba Timija Maxa Elšnika, ki reprezentančnih predstav nikoli ni prenesel na prvoligaško sceno. Vsaka stran ima svojo interpretacijo dogovora o finančnem vrednotenju uvrstitve v skupinski del konferenčne lige, rezulat pa je bil viden: harmonije v moštvu ni bilo.
Klub je pozimi v tujino spustil takrat najboljšega strelca prvenstva Ruija Pedra, pripeljal pa... nič omembe vrednega. Čeprav je Zeljković nemalokrat izpostavil, da brez okrepitev moštvo ne more biti konkurenčno Celjanom. V pogovorih z njim smo dobili občutek, da verjame, da tudi vodstvo razmišlja tako. Pa je bil očitno v veliki zmoti.
In še to. “Glavni trener članskega moštva ima neomajno podporo,” je še pred slabim mesecem gromko razlagal direktor Igor Barišić. Pred slabim mescem! Hitro si je premislil. Saj veste, kako pravijo: bojte se Danajcev, četudi prinašajo darove.
