Jabolke, hruške in – goli. Klubski goli. Ligaški goli. In rekorderji.
Največji? Ta je seveda znan. Marcos Tavares. 159 golov v zgodovini 1. SNL. In vse gole je kakopak dosegel za Maribor. In je tudi v današnjem članku absolutni rekorder. Takšen rekorder, da ga Štefan Škaper, dolgoletni strelski rekorder pred Tavaresom, in Zoran Ubavić, do danes igralec z največ goli v eni sezoni, skupaj z goli za Beltince in Olimpijo komaj prehitita. Za pičla dva gola.
Še kakšna za kak kviz? Kdo je najboljši strelec Gorice v 1 SNL? Za kateri ljubljanski klub je največ golov zabeležil Dušan Kosič? V katerem klubu je Ermin Raković naj ligaški strelec? Odgovori: Milan Osterc. Slovan. Interblock.
Ko je manj res več: Drava, Trbovlje
Potem pa so tu legende iz ozadja. Sead Zilić, ki je igral šest od sedmih zaporednih sezon ptujske Drave (2003 – 2011) in zabil kar 50 golov. In s tem prehitel kar šest klubov s precej daljšim stažem. In večjimi uspehi. Pa Igorja Holeška, ki je sam spravil v e(di)ni sezoni Rudar Trbovlje pred kar osem klubov, ki so bili v prvi ligi več kot eno sezono.
Pisali smo že o najboljših klubskih strelcih aktualnih klubov. In ... Naleteli na kar hude razlike. Že če pustimo ob strani Marcosa Tavaresa in njegovih 159, so že Andrej Goršek (Celje, 67), Saša Jakomin (Koper, 62) in Slobodan Vuk (Domžale, 59) nedosegljivi v svojih aktualnih prvoligaških sredinah. So klubi, ki ne bodo več mogli izboljšati dosežkov, saj so tako ali drugače ugasnili. Niso pa ugasnili epski dosežki nekaterih posameznikov. Takšen je denimo Sead Zilić. Njegovih 50 golov na 146 tekmah v dresu Drave, ki je bila v prvi ligi skupno vsega sedem sezon, potolče kar ugledno druščino: Korotan in Nafto (9 sezon), Muro (14 sezon), Primorje (18 sezon), Olimpijo Ljubljano (14 sezon), Rudar Velenje (25 sezon)
Rekorderji lige ja, kaj pa rekorderji klubov?
Zbrali smo, za lažji pregled, vse klube, ki so igrali v 1. SNL. Torej, vse. Kar pomeni, da so nekateri klubi igrali »večkrat« z enakim imenom in pripadnostjo, ampak uradno pa so vodeni vendarle formalno in drugače. Torej: dve Olimpiji, tri Mure... Prav pri teh klubih smo v naboru aktualnih prvoligašev (ja, tudi pri Rogaški, ki je imela predhodnika v Steklarju) združili strelce tudi za boljši pregled.
»Stotke« naj strelcev v 1. SNL
159 – Marcos Tavares
130 – Štefan Škaper
109 – Kliton Bozgo
108 – Ermin Raković
106 – Milan Osterc, Rok Kronaveter
103 – Damir Pekič
Če je na večni lestvici strelcev sedem igralcev, ki so zabili več kot 100 golov v 1. SNL, je na klubski lestvici tak le Marcos Tavares (Maribor). Z vsemi 159 za Maribor. In potem dolgo nič. No, dolgo. Blizu je Štefan Škaper, ki je za Beltince zabil 91 golov. Od svojih skupno 130 golov, rekord, ki ga ja Tavares res dolgo lovil. Z razlogom, kajti Pef je zabil 130 golov na 228 tekmah za Muro in Beltince, s čimer ima najvišje povprečje (0.58 gola na tekmo). In je najboljši strelec tudi v primeru NK Mure. Ja, z 39 goli.
Blizu mu je po povprečju prišel Kliton Bozgo (0.53 gola na tekmo), ki je zabil 109 golov na 207 tekmah. Gola na vsaki drugi tekmi pa ni dosegel nihče drug. Obenem pa je težko zgrešiti, da nihče na top 10 lestvici ni igral le za en klub. Še več, vsi so igrali za vsaj tri, večina pa za precej več prvoligašev.
Je res bolje biti s klubom najboljši? Tavares (prej) izjema
Da je primerjati klube po tem dosežku, ki ga merimo tokrat, je, priznamo, tudi sadjarstvo. Kakopak. Jabolke in hruške. Ampak vendarle je lahko tudi obratno. Najboljši strelec definira tako klub, sezone in sebe. Je dolgo ostal? Kakšna je bila liga? Za kaj se je boril? Štefan Škaper je denimo osvojil z Muro drugo mesto (1997/98), ko je zabil 16 golov, kar je bil zanj individualno četrti najboljši dosežek, čeprav z Beltinci višje od petega mesta ni zmogel.
Dajati vse klube ne isto »premico« ali »uravnilovko«, je zato v tem primeru res le statistično dejstvo, ki pa lahko tudi pokaže na razlike, pa tudi sorodnosti. Zanimivo je, da so med desetimi najboljšimi strelci na seznamu kar štiri imena. Od tega je Škaper dvakrat (Beltinci, Mura). Ob njem pa seveda Tavares, Ermin Raković in Milan Osterc. Najboljši strelci kluba, ki so bili tudi najboljši strelci posamezne sezone, pa so še bolj redki: ob Tavaresu in Škaperju še Zoran Ubavić (Olimpija) in Sašo Udović (Slovan).
Le osem klubov v druščini 50+
Le osem klubov se lahko pohvali z dosežkom 50+. Maribor, Beltinci, Olimpija, Celje, Gorica, Koper, Domžale in Drava. Za primerjavo, ob Mariboru in Celju, ki imata oba po 33 sezon v prvi ligi, »manjkajo« med klubi z najdaljšim stažem med top 10 pa Rudar, Primorje in Mura. Zmanjkalo je? Marku Vogriču za Primorje le en gol, Matjaž Cvikl je za Rudar zabil 42 golov, Škaper pa za NK Muro 39 golov.
Specialna kategorija: »enosezonci«
Čisto posebna kategorija so »enosezonci«. Rogaška je deveti klub, ki igra svojo prvo sezono, osem je bilo takih, ki so igrali eno samo. Nekaj zagat je pri Vevčah, ki so se združile s Svobodo v Slavija Vevče v 1994/95, a NZS vodi potem SET Vevče kot klub z le eno samo sezono (1997/98). Družba, ki jo tvorijo še Rudar Trbovlje, Medvode, Železničar Maribor, Kočevje, Pohorje, Livar in Ankaran.
In kakšne razlike! Igor Holešek je za trboveljski ponos zabil kar 16 golov v edini, uvodni sezoni 1991/92. Že res, da je bilo 40 krogov, Holešek je izpustil le eno tekmo, toda izplen je takšen, da je ne ujel kar nekaj klubov (Aluminij, Tabor, Interblock), temveč za seboj pustil še marsikoga, ki je imel precej več sezon.
Najbolj skromen dosežek si delijo pa kar trije klubi in strelci. Vsi kakopak s po eno sezono. Boštjan Pavlič je zabil pet golov za Medvode, ki so sicer premogle ducat strelcev za 26 golov na 40 tekmah. naslednji je Andrej Struna, ki je v edini sezoni Kočevja (1994/95) zabil prav tako pet golov, od tega tri Jadranu, Izoli in Kopru. Kočevje je imelo petnajst različnih strelcev za 24 golov in je prav tako osvojilo predzadnje, tedaj enajsto mesto. Zgodba Pohorja iz Ruš je seveda znana v štajerskih koncih, ker je Maribor prav proti Pohorju doživel prvi poraz v nepremagljivem nizu, ko je igral prvič v ligi prvakov. Dvanajst strelcev je nabralo za Pohorje 26 golov, deset oziroma dvakrat po pet pa Boštjan Grizold in Matjaž Majcen.
Večna lestvica
50-100+
159 – Marcos Tavares (Maribor)
91 – Štefan Škaper (Beltinci)
70 – Zoran Ubavić (Olimpija)
67 – Andrej Goršek (Celje)
62 – Milan Osterc (Gorica)
62 – Saša Jakomin (Koper)
59 – Slobodan Vuk (Domžale)
50 – Sead Zilić (Drava)
30-40
49 – Marko Vogrič (Primorje)
42 – Matjaž Cvikl (Rudar)
39 – Štefan Škaper (NK Mura)
37 – Jože Benko (Nafta)
37 – Amadej Maroša (NŠ Mura)
35 – Luka Majcen (Triglav)
33 – Sašo Udović (Slovan)
31 – Roman Plesec (Korotan)
20-30
28 – Robert Marušič (Živila Naklo)
26 – Ramiz Smajlović (Šmartno)
25 – Nusmir Fajić (Mura 05)
24 – Vlado Milošević (Ljubljana)
23 – Slaven Čuček (Izola)
22 – Dušan Kosič (Svoboda)
21 – Martin Kramarič (Bravo)
20 – Darko Valek (Steklar)
10-20
19 – Samo Vidovič (Dravograd)
18 – Janez Žlak (Zagorje)
17 – Miljan Škrbić (Krško)
16 – Igor Holešek (Rudar Trbovlje)
16 – Dino Stančič (Tabor Sežana)
16 – Francesco Tahiraj (Aluminij)
14 – Ermin Raković (Interblock)
12 – Robi Koradin (Jadran Dekani)
12 – Žiga Kastrevec, Josip Fuček (Krka)
12 – Doris Kelenc, Dino Kresinger (Zavrč)
12 – Madžid Šošić (Radomlje)
11 – Amel Mujaković (Bela Krajina)
5-10
9 – Janez Perme (Livar, 2007/08)
8 – Dražen Žeželj (Set Vevče)
7 – Nejc Gradišar (Rogaška)
6 – Mato Stanić, Peter Breznik (Železničar Maribor, 1992/93)
6 – Tim Vodeb (Ankaran, 2017/18)
5 – Andrej Struna (Kočevje, 1994/95)
5 – Boštjan Pavlič (Medvode, 1991/92)
5 – Boštjan Grizold, Matjaž Majcen (Pohorje, 1999/2000)
*Poševno so označeni igralci aktualnih klubov, ki so že rekorderji in lahko povišajo svoj izkupiček.
