Skromna statistika
Stadion Železničarskega atletskega kluba (ŽAK) ni prvič prva izbira Olimpije. Bil je njen dom po zaprtju legendarnega Plečnikovega objekta za Bežigradom leta 2008 vse do selitve v Stožice dve leti kasneje. Zadnjih 5 sezon gredo na zeleni redno na ŽAK, v goste k Bravu. A uspešni tam že lep čas niso bili. »Navajeni smo na igrišče večjih dimenzij. In ko nato na takšnem igramo proti moštvu, ki je nanj bistveno bolje prilagojeno, imamo težave. Če je gostitelj še v dobri formi, so skrbi še večje,« razmišlja Antonio Delamea Mlinar.
Kdaj je Olimpija v prvenstvu nazadnje premagala Bravo v gosteh? Kar dolgo brado ima tista tekma, več kot pet let je minilo od tistega decembra. In od takrat? Praviloma sami porazi.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
V oči bodejo zgolj trije dani zadetki v zadnjih štirih sezonah ter občutno več prejetih. Tudi pol ducata. Prinese obisk Šiške tudi veliko neprijetnega vznemirjenja med igralci in strokovnim vodstvom? »S tem se ne ukvarjamo. Namenoma ne. Zakaj bi poudarjali to negativno statistiko. Tako ali tako vsi nekje v podzavesti vemo, da bomo igrali na manjšem igrišču, kjer bo manj prostora in zato več prilagajanja.«
Taktične prilagoditve
Drugačno igrišče manjših dimenzij nujno za seboj potegne tudi nekaj sprememb v sami igri. »Nekatere stvari so na takšnem igrišču gotovo drugačne. Prilagoditi je potrebno ritem igre, se navaditi na manj prostora med linijami. A to so zgolj podrobnosti, ki ne bi smele vplivati na naše predstave,« meni Delamea Mlinar.
Najbrž marsikoga zanima, kdo v moštvu je na manjšem igrišču najbolj v stiski. »Vsi trpijo. Obrambna vrsta zato, ker težko oceni, kako visoko je trenutno linija igre. Igralci zvezne vrste trpijo, ker imajo občutno manj časa od sprejema žoge do njene ustrezne oddaje, krilni igralci so prostorsko še bolj omejeni, napadalci, ki pa so že po naravi ves čas v gibanju, imajo občutek, da igrajo dvoranski nogomet.«
Lov na Celje še ni končan
Pokalni poraz proti Kopru, že na igrišču v Šiški, gotovo ni blagodejno vplival na trenutno počutje stroke in igralcev. A še vedno imajo v mislih zadnjo tekmo v Stožicah, kjer so remizirali z vodilnim Celjem. »Igralci so bili po tekmi zmerno zadovoljni. Jih razumem, Celje se ni oddaljilo. Drugače pa smo razmišljali v strokovnem štabu: bili smo zelo nezadovoljni. Ker je Olimpija zares igrala dobro, toliko boljše od Celja, da bi to preprosto morala izkoristiti. A sem prepričan, da se nam bo to kmalu obrestovalo. Še v tej sezoni? Seveda«, samozavesto odgovori Antonio Delamea Mlinar.
Potem, ko je NZS derbi z Mariborom prestavila na sredo aprila, bo Olimpija na stadionu v Šiški odigrala (k sreči, zamrmrajo zeleni) zgolj eno samo srečanje: proti Bravu, a kot gostujoče moštvo. Če bo vse po sreči, bo naslednjo domačo prvenstveno tekmo 30. marca že gostila v Stožicah. Povsem novo travo bo pod nogami takrat začutil Koper.
