Vid Štefanec je vedel že pri šestih. »Nogometaš! Ja, ko so me že takrat spraševali, kaj bom? To.« In zdaj je. Že lep čas. No, lep čas. Julija je postal polnoleten. Le dober mesec dni kasneje pa je postal ... Več. Ja, že pred tem je bil med najmlajšimi, ki je z Muro, domačim klubom, podpisal pogodbo. Ampak šele z Domžalami je nato dočakal – sanje. Prvo tekmo v Prvi ligi Telemach. Doslej edine prvoligaške minute, ki pa skoraj gotovo ne bodo zadnje. Saj je redni član mladih slovenskih reprezentanc.
Včasih skoraj pozabimo, koliko lahko pomeni, ko nekdo debitira. Ko vprašamo, kdo je vse bil na tisti tekmi v Ljudskem vrtu, Štefanec zažari kot sicer ne ravno pogosto. To so pridni, skromni, marljivi fantje. Ampak z veliko željo. In iskrenostjo. »Ko sem bil naslednji dan z družino doma na kosilo, sem videl, koliko to vsem pomeni.« Dovolj tudi, da zdaj po odhodu iz Prekmurja govori tako zborno slovenščino. Kaj zborno, od poletja do zdaj je usvojil tudi »pršu«.
Pokal eno, liga drugo
Vid, pogovarjava se, nenačrtovano, po vaši prvi pokalni tekmi. Khm, Domžalam ni šlo najbolje v Gorici. Težka tekma, ne? Kar trd, nepričakovan izpad.
»O, ja, res. Videla se je razlika v kvaliteti med nami in Gorico, ampak seveda so oni šli na polno, saj niso imeli česa izgubiti. Odigrali smo dobro tekmo, ampak tehtnica se je obrnila k njim. Po tekmi? Veliko nismo rekli, raje umiriš glavo in počakaš, je pa res, da na treningu potem ni najbolj veselo. Je pa nogomet tak, da vedno in kmalu ponudi novo priložnost.«
Vprašati tako mladega fanta je kar smiselno: kakšna je razlika med pokalnim in ligaškim debijem? Oba sta izkusili nedavno.
»Nek drug občutek je, ko igraš pokal, saj ni popravnega izpita in je toliko odvisno od dnevne forme. Pred tekmo se ne obremenjuješ, ampak potem pa spoznaš, da nisi napredoval. Boli.«
Noge? Ne, takrat dela samo adrenalin
Vid, ko bom vprašal vas, kako se spomnite prve članske tekme v prvi ligi, ne bo težav, ne?
»Ni daleč, res je. Prišla je v času, ko sem bil v dobri formi v mladinski ligi. Ponudila se je priložnost, saj sem dobro igral. Prve tekme ne pozabiš, še manj občutkov, sploh, če se zgodi na enem največjih stadionov pri nas in proti najbolj trofejnemu klubu. V Ljudskem vrtu smo proti Mariboru pokazali, da smo dobra ekipa, smo pa hkrati videli, da smo v kriznem obdobju, ko ne gre, ampak trener je zato toliko bolj poudaril, da je nogomet pač lahko krut. Toda hkrati nogomet tudi vrne.«
Kdaj ste izvedeli, da boste igrali? Kajti bili ste v rednem pogonu z mlado ekipo.
»Ja, dva dni pred debijem, smo imeli tekmo s člani proti – Gorici (1:1). Ampak ko me je trener nato zamenjal v 65. minut, mi je pojasnil, da utegnem že naslednji dan igrati proti Mariboru.«
Potem noge najbrž ne bolijo, ne? Četudi ste igrali dva dni zapored?
»O, ne, takrat dela samo adrenalin!«
Drugi avtki, jaz žoga
Vid, kdaj ste se začeli ukvarjati z nogometom in kdo, kaj je bil razlog?
»Niti sam se ne spomnim, sta mi pa starša večkrat povedala, da medtem ko so se drugi igrali z avtki, sem jaz že nabijal žogo. Nato sem začel s šestimi leti začel v Rakičanu, še vedno pa se spomnim, kako sem na hodniku brcal žogo in za hec očetu rekel, da bi šel v Muro. On pa je rekel, da je tudi sam razmišljal o tem, ker ima rad nogomet, v bistvu šport nasploh, tudi rokomet je igral. Mura pa je pač klub, ki ga v naših krajih seveda izberemo, haha.«
In kdaj ste bolj zares vedeli, da boste nogometaš?
»Od nekdaj, takoj v bistvu. Nekako pri petnajstih sem spoznal, da se moram odločiti in vedel sem, da imam nekaj. Že zato, ker so me trenerji redno že prej dajali k starejšim selekcijam.«
Kaj točno ste imeli? Ste vedeli sami ali so vam rekli drugi?
»Še zdaj sem resda bolj majhne narave, ampak hiter z žogo, imam najbrž tudi neko moč. Sicer sem pri kadetih še igral bolj napadalnega vezista in na sredini, pri mladincih pa je z drugačno postavitvijo prišla želja po tem, da igram bolj na krilu. Moja igra ena na ena je močna, prihajam višje, tam je tudi več prostora za preigravanje, kar obožujem. V sredini je tega pač manj.«
Mladinci in tv!
V Muri ste podpisali pogodbo zelo mladi, potem pa ste se poleti vendarle odločili za prestop v Domžale. Zakaj?
»Iztekala se mi je pogodba z Muro, pogovarjali smo se, iskali rešitve, ampak nekako smo se strinjali, da je (naj)bolje, če spremenim okolje in grem iz domačega okolja. Ni skrivnost, da v Domžalah z mladimi delajo fantastično, je pa res, da sem prvič izkusil, kako je, ko si stran od družine. Zdaj namreč bivam v domžalski akademiji.«
In kako je?
»Fantje so super, družimo se, igrišče je blizu, na voljo so nam redni obroki. V bistvu je prav vse pri roki.«
Že pri Muri ste odigrali 26 tekem v prvi mladinski ligi, ampak najbrž je letos vseeno drugače, zdaj ko ima mladinska liga sponzorja in ima tudi tv prenose?
»Mladinska liga je super. Ekip je več, zdaj pa še veliko več pozornosti, česar prej ni bilo. Liga se omenja, pozna se, da so tv prenosi, saj to najbrž sami najboljše vidite. Fantje seveda takoj začutimo medijsko pozornost, kar nam bo v nadaljnjih karierah samo koristilo, vedno pa korist, ko prebereš kaj pozitivnega o sebi. Na tv prenose se sicer moraš navaditi, morda je zato bilo toliko bolj koristno, ker je bila prva tekma prenašana prav naša, ko smo igrali s Celjem.«
Futsal druščina
Odigrali ste tudi kar nekaj futsala, ko ste bili še res najstnik. 37 tekem in kar 54 golov! Kaj vam je dal in koga, ki ga lahko vidimo sedaj v Prvi ligi Telemach, ste še srečali na parketu?
»To, kar je še zdaj, verjamem, moja prednost: igra na majhnem prostoru. Nisem še zdaleč bil edini, Niko Kasalo v Muri je bil moj soigralec pri MNK Meteorplast, zdaj je praktično že član prve ekipe. Zelo dobro se spomnim tudi Nina Milića, zdaj člana Celja, ki je bil dober igralec na Ptuju.«
Zaigrali ste za vse mlade selekcije Slovenije doslej. So vam selektorji povedali, zakaj?
»Reprezentanca je odraz dobre forme v ligi, vedno so nam povedali predvsem to. Vpoklic je odraz forme.«
Veste, kaj potrebujete za več prvoligaških minut?
»Uh. Moram biti potrpežljiv, trener se veliko pogovarja in ukvarja z vsemi nami in verjamem, da bodo slej ko prej tudi minute prišle. Ni pa trener Kosić edini, tudi drugi so.«
Ugibam, da predvsem Matej Podlogar, zdaj pomočnik trenerja?
»Ja! Prav on mi da največ nasvetov, saj je bil še pred, kaj, pol leta igralec. In igral je ravno na moji poziciji na levem krilu. Veliko svetuje, sam mi po treningu ponudi kakšne taktične nasvete in predvsem mi ponavlja, naj bom potrpežljiv.«
Kaj se mora zgoditi, da bodo Domžale višje?
»Obdobje slabih rezultatov ni realen odraz naše kvaitete, ampak trenutka,. Med sabo smo povezani, le pošteno moramo delati na treningih in nogomet bo že dal nazaj.«
