Nekaj dni premora ste imeli, na kakšen način ste jih izkoristili?
»Imeli smo tri proste dneve. Premalo, da bi lahko obiskal domovino. Preživel sem jih tukaj. Z dekletom sva si ogledala tudi Dunaj, prvič sem bil tam. Krasno mesto. Drugače pa sva se v Ljubljani družila z mojimi portugalskimi soigralci. Sicer pa, saj veste: trije dnevi… minejo kot blisk.«
So bili to trije dnevi povsem brez nogometa? Ali ste si morda ogledali kakšno reprezentančno tekmo?
»Sem si. Eno samo. Pa še to polovico. In ne bodite presenečeni, ni bila to tekma portugalske reprezentance. Moji so se že zdavnaj uvrstili na evropsko prvenstvo zato me ti zadnji tekmi sploh nista zanimali. Bil sem na prvem polčasu tukaj v Stožicah. Ni kaj dodati: Slovenija je boljša od Kazahstana in si je zaslužila uvrstitev na evropsko prvenstvo. Prvič, kajneda?
Ne. Že drugič…
»Se opravičujem. In prav želim si, da bi bila izžrebana v skupino z mojo Portugalsko. Ker mnogi ljudje doma me pogosto sprašujejo o kakovosti nogometa v Sloveniji. In jih moram prav prepričevati, da ta vendarle ni na tako nizki ravni, kot si to sami mislijo. Predvsem reprezentanca je pa povsem drugačna zgodba. Slovenija v tem trenutku igra dober nogomet.«
Vaše polno ime je Rui Pedro da Silva e Souza. Dolgo, a za Portugalce običajno. Pomagajte mi. Rui je ime…
»»Da, Rui je ime, Souza pa priimek. Mnogi mislijo, da je priimek Pedro, pa ni. A najraje vidim, da me kličete ali podpišete kar Rui Pedro.«
Bili ste člani vseh mladih reprezentanc Portugalske vključno s tisto do 20 let. Igrali ste v finalu mladinskega evropskega prvenstva proti Angliji, nekateri vaši soigralci iz izbrane vrste, Rafael Leao, denimo, so kasneje ustvarili lepo kariero. Kje se je nato zalomilo?
»Težko rečem. Včasih se v življenju stvari preprosto ne odvijejo tako kot si želimo. Nisi v pravem trenutku na pravem mestu s pravim trenerjem. V sodobnem nogometu ob toliko nadarjenih igralcih vsaka malenkost odloča. Četudi trdo delaš, to še ni zagotovilo za sanjsko kariero.«
Imate kar neka izkušenj z igranjem v portugalskem prvenstvu, s Portom ste zaigrali tudi v Ligi prvakov. Kateri je bil, po nogometnem znanju, vaš najboljši soigralec?
»Najbrž tega odgovora ne pričakujete: zvezni igralec Moreto Casama. Poznava se od poznega otroštva, bila sva reprezentančna soigralca ves čas in tudi v mlajši selekciji Porta. Res odličen igralec, izjemno nadarjen, škoda, ker talenta ni povsem uresničil. Nekajkrat pa sva igrala skupaj tudi z Joaom Felixom, kasneje zveznikom Benfice, Atletica Madrida, Chelseaja, Barcelone.«
Kako ste se odzvali ob ideji, da bi se lahko preselili v Slovenijo?
»Zelo pozitivno, prav nič podcenjevalno. Vedel sem, da si moram povrniti samozaupanje in Slovenija se mi je za to zdela pravšnja. Všeč mi je odnos kluba: nihče name ne pritiska, nihče mi ne očita, da ne podajam soigralcem, da sem prepogosto sebičen… Všeč mi je tu.«
Kaj ste pred prihodom vedeli o našem nogometu?
»Ničesar, priznam. Zgolj to, da je Maribor v Ligi prvakov igral s Sportingom iz Lizbone. To je vse.«
Ampak kakšnega slovenskega nogometaša pa ste najbrž poznali?
»Tudi to ne. Se opravičujem. Vratarja Oblaka sem poznal.«
Kaj ste najprej opazili v slovenskem prvoligaškem nogometu?
»Intenziteto igre, ki je bila drugačna kot na Portugalskem, na nižji ravni. Sprva mi je to povzročalo nemalo težav, zdaj sem se dobro privadil.«
Kaj pa na splošno, ko govorimo o življenju v Sloveniji?
»Hmmmm, to, da so ljudje povsem drugačni kot pri nas. Ne smem reči čudni. Občutno bolj zaprti ste Slovenci. In tudi bolj zadržani do tujcev. Priznam, vse to me je ob prihodu malce motilo.«
Ne zdi pa se vam nenavadno, da se prvi strelec našega prvenstva povsem lahkotno lahko sprehaja po mestu, da se nihče ne obregne ob njega, ni superzvednik?
»Ne, to me ne moti. S tem se sploh ne obremenjujem. Uživam v nogometu, uživam v treningih, osredotočen sem na zadetke in to je to. Ne potrebujem zvezdniškega statusa.«
Devet golov ste doslej dali v prvenstvu. Ocenjujete, da je to lepa številka?
»Ne, nisem zadovoljen. Ker sem imel še nekaj lepih priložnosti, pa jih nisem izkoristil. Vsaj še 5, 6 golov bi moral dati. Pa še 2 mi je odvzel VAR«
Imate v mislih številko, s katero bi bili zadovoljni na koncu prvenstva?
»Da, 20. Z 20 goli bi bil zadovoljen.«
Kdo je drugi najboljši napadalec v ligi?
»Štejejo tudi krilni igralci? Potem bi izpostavil Igorja Prutseva iz Celja. Od klasičnih napadalcev pa mi je všeč igra še enega Celjana - Aljoše Matka.
Poleti se vam isteče pogodba. Ostajate v Ljubljani?
»Ne morem v tem trenutku z gotovostjo reči, da, tudi v prihodnji sezoni bom član Olimpije. Ne skrivam pa dejstva, da se tu dobro počutim, da mi je v Ljubljani všeč.«
Je uprava že pripravila novo pogodbo?
»Hehehhehe, o tem pa ne smem govoriti.«
