Jan Koprivec je sicer odigral le eno prijateljsko reprezentančno tekmo, a bil v dveh različnih obdobjih del izbrane vrste – v času, ko je bil prvi vratar Samir Handanović in kasneje Jan Oblak.
»V tistih dveh oziroma treh letih, ko sem bil zraven, sem pač čakal na priložnost in se poskušal od njiju kar se da največ naučiti.«
Kdo je v vašem reprezentančnem obdobju pustil največji vtis, s kom ste se največ družil in kdo je bil vaš »cimer«?
»Bil sem mlajši, največji vtis pa je name pustil Handanović, ko sem bil zraven v tisti prvi moji reprezentančni akciji. Res je bilo lepo. Kasneje pa seveda Oblak. Ta njegova mentaliteta, tudi zato igra na najvišjem nivoju. Od obeh sem želel nekaj »ukrasti«, se nekaj naučiti. Mogoče smo se res vratarji med seboj največ družili, za cimre pa smo se skupaj zbrali »Koprčani«. Še največkrat sem bil s Struno v sobi.«
Kakšna so vaša pričakovanja pred tekmama z Dansko in Kazahstanom?
»Seveda si želim, da bi ponovili tiste zlate čase reprezentance. Še sedaj se spomnim, kako sem kot otrok doživljal prvo uvrstitev na veliko tekmovanje in vsa naslednja. Res lepi spomini. Želim si, za Slovenijo, za naš narod, da si izborimo evropsko prvenstvo že na Danskem.«
Torej se bomo že po tekmi z Dansko veselili uvrstitve na Euro?
»Tekma bo res, res težka. Imamo pa reprezentanco, kjer je prisotne veliko pozitivne energije, položaji so dobro pokriti pa tudi konkurenca je na vsaki poziciji. Pričakujem dobro tekmo. Z Dansko igramo finale, če se ne bo izšlo pa je na voljo še popravni izpit pred polnimi Stožicami.«
Vaš soigralec v Kopru, standardni član reprezentance Kazahstana, Ramazan Orazov, ima seveda drugačne načrte. Sta kaj govorila na to temo pred njegovim odhodom na reprezentančni zbor?
»Malo smo se hecali, nič posebnega. Zaveda se, da jih najprej čaka tekma s San Marinom, danes v nogometu pač ne smeš podcenjevati nobenega nasprotnika. Je pa dejal, da se tudi pri njih čuti velikanska evforija. Jaz pa upam, da se vse skupaj reši že pred tekmo s Kazahstanom.«
Kaj bi sporočili reprezentantom, ki so na pragu velikega uspeha?
»Uspelo jim je združiti Slovenijo, vsi navijamo za njih. Ta energija se čuti in zasluge imajo prav vsi, ki so del reprezentance – igralci, trenerji, osebje,… Prebral sem en pogovor s selektorjem Kekom, ki je dejal, da je v teh trenutkih potrebno uživati in se zelo strinjam z njim. Nisi vsak dan v takem položaju. Tekma je zelo pomembna in zahtevna, a na koncu je za igralce to lahko čisti užitek. Naj spišejo novo pravljico. V zelo dobrem spominu imam tisto tekmo v Mariboru, ki sem jo gledal, ko je Slovenija z golom Zlatka izločila Rusijo. Kakšna evforija, neopisljivo. Toliko let kasneje, ko se z njim (Zlatko Dedić) pogovarjam, pove, da je to njegov vrhunec kariere. »
Še eno vprašanje. Ko se je Slovenija zadnjič uvrstila na veliko tekmovanje je bil v tistem letu 2010 državni prvak…?
»Je bil Koper? (smeh). Ja, seveda – Koper je takrat osvojil edini naslov.«
Lahko naredimo vzporednice?
»Sedaj je na reprezentanci, da opravi prvi del naloge(smeh). Tudi v Kopru seveda dobro treniramo in delamo vse za uresničitev zastavljenih ciljev.«
