Gal Gorenak. Ime, ki še zdaj nekaj pove. V Ljudskem vrtu zagotovo. Pa ne samo tam. Le devet fantov v zadnjih 20 letih je bilo mlajših, ko je debitiralo za Maribor, ko je pod Simonom Rožmanom dobil priložnost marca 2021. Ampak tako hitro, kot so prve minute prišle, so tudi, no, ne odšle. Niti malo. Le drugje so.
Gorenak je zdaj že drugo sezono v Aluminiju, potem ko je v »šumo« lani prišel najprej na posojo. In ostal. Ne, ne samo ostal. Postal je. Med ogrodji. Bil je med tistimi, ki so tvorili okostje ekipe za vrnitev med prvoligaše. In zdaj redno igra. In je pravi sogovornik pred tekmo Aluminija z Rogaško. V igri je že zdaj veliko. O, ja. Je. Mimogrede, preden začnete z branjem, ne pozabite, fant je še vedno najstnik. Šele prihodnji mesec bo dvajsetletnik. Pa ima že 16 nastopov v prvi ligi. In en gol. In 34 nastopov v drugi ligi. In en gol.
Lani eni in drugi raje v gosteh
Gal, tekma z Rogaško. Za to pa se lahko reče, da nanjo komaj čakate, ne?
»Seveda, da komaj čakamo. Saj je nekaj premora zdaj prišlo prav, predvsem za potreniranje taktike, ampak tekme so pač tisto, za kar treniramo.«
Igrali ste na obeh obračunih v lanski sezoni, ko sta se Rogaška in Aluminij do konca dajala za naslov v 2. SNL. Ni ravno nepomembno, oni so zmagali pri vas (1:2), vi pa pri njih (0:1). Zakaj?
»Najbrž zato, ker gre za kar specifičen obračun. Ko želi vsak zmagati in imaš še toliko več motivacije, ko gostuješ. Vemo pa že zdaj, tudi zaradi lanske domače tekme, da nič ne bomo prepuščali naključju.«
Pa pričakujete veliko razliko v nivoju med lanskima tekmama v 2. SNL in sobotno?
»Bo razlika, čeprav smo že lani igrali prvoligaški nogomet. Trener namreč hoče, da igramo z žogo po tleh, kar je zdaj toliko lažje, ko se res dobro razumemo in delujemo. Gledamo pa itak le nase, ker želimo biti najboljši.«
Hitrejše = boljše
Ampak domača forma je delno zaskrbljujoča: proti Celju (2:2), Olimpiji (4:5) in Muri (0:1) ste vselej pokazali kar precej igre, imeli vodstva, a doma še nimate točke. Vas domača forma nič ne skrbi?
»Nikoli ni fajn, ko po dobri tekmi ne zmagaš. Res ni. Ni izgovor, ampak smo majhen klub, delamo pa zelo na tem, da bi tudi domači izkupiček slej ko prej izboljšali.«
Pa sam začetek sezone? Kaj vam pove, da imate štiri točke po šestih tekmah?
»Predvsem je prvo ligo zame tooooliko lepše igrati, ko motivacija pride pravzaprav sama od sebe. Dobra ekipa smo, igramo tudi nekoliko hitrejši nogomet, kar tudi meni samemu zelo ustreza. Taktično pa tako ali tako vemo, kaj si želi trener. In tako je prav.«
Vsaj 5 jih vedno pride
Izboljšal se je zelo tudi obisk. Zelo izboljšal. Na treh tekmah je bilo že 3.300 gledalcev.
»Fantastično! Res, to, kar vidimo letos, je fenomenalno. Ne samo, da pridejo, tudi zelo navijajo za nas, tudi mi njim kažemo dobre predstave, zato bi toliko raje zmagali. Še zlasti, ker vemo, da v 2. SNL ni bil tako množičen obisk.«
Pride kdo gledat tudi vas?
»Haha, ja. Ker prihajam iz široke družine, je zagotovo nekdo na tekmi. Vsaj pet do deset gledalcev več naberemo, ja.«
Gal, kaj je bil pri vas razlog, da ste začeli z nogometom in kje?
»Uh, star sem bil pet let, razlog pa je v večji meri preživljanje časa z očetom na igrišču v Slovenskih Konjicah. Tam sem potem tudi začel trenirati, saj veste, klobučki pa to, trener si je zelo želel, da bi še prihajal in ...«
... In potem je šlo naprej. Kdaj ste vedeli, da bo nogomet »resna stvar«?
»Pri trinajstih, ko sem pri Dravinji igral že z U-15 selekcijo, ki je igrala v prvi ligi. Potem pa, kot to rado gre, se v nogometu marsikaj obrne. Najprej sem šel v Celje, ampak sem se odločil za Maribor. Resnično sem hvaležen staršem, da so me tolikokrat vozili na treninge. No, saj sem tudi sam šel pogosto na avtobus, o, kako dolgi dnevi so to bili.«
»Na puno!«
Kaj vas je potisnilo potem naprej skozi nogometno šolo Maribora?
»Najbolj to, da sem si upal priti po žogo in da sem bil lider – tudi takrat, ko nam ni šlo. Žogo sem rad iznašal iz zadnje linije, spredaj kazal kakovostno formo. Pozicija? Želel sem si dejansko biti tudi golman, ampak sem imel preveč žogo rad v nogah, da ne bi pristal v sredini. Imam tudi dobro tehniko in sredina mi res ustreza.«
Zelo, zelo mladi ste debitirali za Maribor (17 let, 4 mesece), v zadnjih 20 letih je bilo le devet mlajših od vas. Kako se spomnite debija proti Kopru 11. marca 2021 v 26. krogu?
»Bili sta res samo dve minuti, ampak to je tako posebno! Tega ne pozabiš, vse je novo, povrhu pa je to Ljudski vrt. Kdo ne bi rad igral v Ljudskem vrtu! Seveda sem bil zelo nervozen, samo že ko stopiš v igro, vse to izgine. 'Na puno' sem odlaufal tisti dve minuti.«
Kdo sta ta dva?
In potem ste že čez tri kroge prvič zaigrali v prvi postavi. Bilo je v Šiški, Maribor je tesno zmagal pri Bravu (0:1), toda vsi so komentirali, »kdo sta Gorenak in Koderman«!
»Še dobro, da so nam teden dni prej povedali, da bomo igrali. Bolj se pripraviš in premisliš, kaj vse te čaka. Kar se tiče pa tega, da sem bil tako mlad in že v prvi postavi, ni bil tak pritisk ali presenečenje. Šlo je hitro, kar iz tekme v tekmo, ki so si nato sledile. Zato o vsem tem nisem niti preveč razmišljal. Ko začneš, je vedno malenkost težje, ampak iz tekme v tekme razumeš članski nogomet bolje in bolje, ker šele tedaj se zaveš, kako velika razlika ja. Vse je tako hitreje.«
Začeli ste v prvi postavi na derbiju, pa v za Maribor neuspešni tekmi za prvaka, nabrali osem nastopov in 457 minut. Nato pa zaigrali še v evropskih kvalifikacijah in še zabili svojo prvi, doslej edini prvoligaški gol v Celju. Ni to šlo kar malo vrtoglavo? Kar ste morda spoznali potem, ko ste šli na posojo v Ilirijo in Aluminij?
»Je šlo, seveda, ampak tedaj sem razmišljal samo o Mariboru, čeprav je bila možnost tudi tujina, vendar me ta ni tako zanimala. Maribor je imel željo, da me zadrži, tudi s posojo, kar se je dobro razpletlo. Pa še tisti gol v Celju, na tistem mokrem igrišču, niti malo ne pozabiš. Ilirija je bila dobra izkušnja, ker sem potreboval članski nogomet, vsekakor ga nisem razumel tako dobro, kot ga razumem sedaj. In tukaj se res dobro znajdem.«
Novi niso dolgo tiho
Gal, en za drugim ponavljajo vaši soigralci, da se je lani zgradila res dobra ekipa. Kako se to prepozna?
»Okej, resda nimam dolge kariere, ampak postali smo tako dobra ekipa! Karakterno smo si zelo podobni, nobene negative ni, nihče ne izstopa nad nikomer, potem pa smo lani še imeli dobre rezultate in se prebili nazaj v prvo ligo, kar te samo še bolj dvigne in še bolj poveže. pa še nekaj je: ko pridejo novi igralci, jih takoj sprejmemo, nihče ni predolgo tiho, kar je odlično, verjemite.«
Že morda v tem dobrem vzdušju veste, zakaj ste premagali Radomlje v gosteh (0:2), kar je edina zmaga?
»Ker smo izkoristili, kar se nam je ponudilo. Kadar smo taki, povrhu pa borbeni, potem steče. Tekem je še zelo dosti in točk bomo še veliko nabrali.«
