Fenerbahče je klub z izjemnimi nogometaši. Turki vlagajo veliko denarja, zlahka v svoje vrste pritegnejo zvezdnike v zrelih letih, obenem pa odštejejo dvomestne milijonske odškodninske zneske za igralce v najboljših letih. Končujejo kadrovsko sestavljanko, s katero želijo po desetletju spet zavladati v domačem prvenstvu. Izpad Maribora na tretji stopnici kvalifikacij za konferenčno ligo proti tako ugledni ekipi bi bil pričakovan. Nič več, nič manj. Vseeno se zdi, da bi se lahko Maribor na prvi tekmi v Carigradu, v tem zgodnjem obdobju, ko Turki dvoboje dobivajo po zaslugi navdiha izvrstnih posameznikov, upiral (še) bolje.
Brez povezane igre
3:1 ni izid, po katerem bi Štajerci morali obupati. Kot tudi rezultat 2:1, ki bi obveljal, če zaradi nespametnega posredovanja Aljaža Antolina ne bi prejeli gola v končnici tekme, v moštvu ne bi smel zasidrati prepričanja, da so si takšen razplet z igro zaslužili. Statistični podatki potrjujejo skrajno podrejeno vlogo mariborske ekipe. Povezane igre vijoličastih ni bilo, priložnosti posledično tudi ne, čeprav se je zdelo, da so jih zelo napadalno usmerjeni gostitelji dopuščali. Da, Fenerbahče je velik klub. A vendarle ni na ravni največjih evropskih, nekaterim od njih so Mariborčani v preteklosti nudili mnogo boljši odpor in proti njim celo osvajali točke.
Krznarjeve menjave
Tokrat so zdržali do začetka drugega polčasa. Do takrat so uspešno trpeli, nato popustili in v nekaj minutah prejeli dva gola. Takrat že z Josipom Iličićem na terenu, ki je malce pred tem zamenjal Aleksa Pihlerja. Nenavadna ali bolje rečeno pogumna odločitev trenerja Damirja Krznarja, ki jo je opisal takole: »Pihler je po letu in pol začel tekmo. Ni mogel zdržati in je želel menjavo. Obstajalo je tveganje, da se poškoduje ali povsem iztroši, zato smo ga menjali. Nismo pa takrat želeli v igro poslati še enega defenzivnega nogometaša.« Le nekaj minut po prejetih zadetkih, torej ob občutnem zaostanku, je Krznar zamenjal ofenzivna igralca Jana Repasa in Ivana Brnića. Vstopila sta Sven Šoštarič Karič in Aljaž Antolin. Njune prednostne naloge so v obrambi.
Manko kakovosti
Naključje ali ne, Maribor je izenačil ob kompaktni obrambni postavitvi in z lucidnim Iličićem, ki je čakal na svojo priložnost. Njegova podaja strelcu zadetka Marku Strajnarju je bila imenitna. V Carigradu so mu žvižgali, nesporne kakovosti niso mogli spregledati. Z nogometnim znanjem v sedanji vijoličasti zasedbi vpadljivo izstopa, kar bi moralo biti sporočilno spoznanje. Če res sledi skorajšnja prodaja Ivana Brnića, bo Maribor prizadelo novo boleče odmrtje (najbolj) vitalnega dela tkiva trenutne limitirane ekipe. Dosedanji nadomestki se še niso (povsem) izkazali.
Maribor čez Fenerbahče? Zdi se nemogoče …
Toda. V nogometu zmeraj obstaja toda. Zlasti v polnem Ljudskem vrtu, če le ne bodo pri vijoličastih prevladale zvezane noge, temveč zmagovalna miselnost, prežeta s pogumom, strastjo in dovoljeno mero prepotentnosti. Potem razlika v kakovosti ne bo tako zelo očitna.
