Novica je bila vsekakor nepričakovana. Khm, nepričakovana? Še zelo milo rečeno. Vsaj navzven nič ni kazalo, da se bo zgodilo to. Domžale pač ne menjajo trenerja pogosto. Še manj športnega direktorja. Zakaj? Ker so, no, rumena družina. V bistvu so zamenjali skoraj najmanj trenerjev v domači »evropski« konkurenci v zadnjih desetih letih.
Če vzamemo kot kriterij 21. avgust 2013, so rumeno družino vodili Luka Elsner, Simon Rožman, Andrej Razdrh in Dejan Djuranović. Ter nazadnje še enkrat Rožman. Za primerjavo, Olimpija je v tem času imela kar triindvajset trenerskih epizod, Celje trinajst, Maribor pa deset.
Dvakrat iz Celja, dvakrat iz Domžal
Najprej odgovor na vprašanje iz uvoda: ja, Simon Rožman je vodil večkrat Domžale v svoji drugi epizodi od lanskega poletja, saj je zabeležil 42 tekem. Kar sta namreč dve tekmi več kot njegova lanska pomladna epizoda v Celju (17 tekem) in polletna v letu 2021 v Mariboru (23 tekem). Rožman je resda star šele 40 let, toda zdaj je še drugič zapustil že svoj drugi klub: po »domačem« Celju (2014/2015 in 2022) je zdaj v drugo – še hitreje in manj uspešno – Domžale.
Ampak razlika v domžalskih odhodih je (še) toliko večja, saj je Domžale že v prvo zapustil, ko je po seriji dobrih rezultatov, tako doma (osvojeni pokal) kot v Evropi (izločitev Freiburga), začutil nekaj boljšega, se podal v Rijeko, kjer je prevzel moštvo iz rok Igorja Biščana, osvojil še hrvaški pokal, se povrhu uvrstil v skupinski del lige Evropa, a ni zmogel povezati dveh celih sezon. Ko je nato prišel v Ljudski vrt, se v koronski sezoni ni znašel, čeprav je veliko tvegal tudi s pomladitvijo, še slabše jo je odnesel v vse bolj finančno in kadrovsko okrepljenem Celju, kjer je znova končal globoko v drugem delu lestvice. No, Rožman je zdaj v Sarajevo odšel celo za odškodnino, kar je nekaj bolj redko videnega.
Rožman 21. epizoda v desetletju Sarajeva
Še bolj (navzven) nepričakovano je rumeno družino zapustil povrhu skupaj s Senijadom Ibričićem. Težko je oceniti, čigav odhod je bolj odmeven. Ibričić, ki se je v Sloveniji ustalil, se je poslovil s statusom legende. Zanj posebej je bila uprizorjena ceremonija po predlanski sezoni, ko je slekel dres in oblekel suknjič – športnega direktorja.
V svoji prvi sezoni je nato že takoj vrnil Rožmana ter izvedel dve zelo konkretni prodaji, ko je prodal Matijo Ileniča in Ivana Durdova. Našel je kombinacijo številnih domačih fantov iz akademije, združil s talentom v hrvaških nižjeligaših ter sestavil ekipo, ki je v zadnjem krogu zmogla do četrtega mesta in Evrope, kjer pa veliko ni pokazalo. Balzan je bil svojevrstni blizu-a-daleč test, po katerem so padle precejšnje kritike, saj so bile Domžale višje rangirane, se po trpkem in najhujšem evropskem domačem porazu (1:4) na Malti sestavile, a le do podaljškov (1:3).
Ibričić se zdaj vrača v domovino, Rožmana pa čaka novo, drugo dokazovanje v tujini pri petkratnem prvaku Bosne in Hercegovine Sarajevu, ki je lani končal kot četrti, se poleti opekel z gruzijskim Torpedom v kvalifikacijah za konferenčno ligo, ko je moral oditi trener Mirza Varešanović, nato pa pod vodstvom začasnega trenerja Mensurja Dogana izgubil še uvodno tekmo prvenstva doma s Slogo Doboj. Mimogrede, Rožman je enaindvajseta trenerska epizoda v zadnjem desetletju.
Podlogar za začetek, potem evropski ritem
Če kje, je rumena družina prav pri strokovnem štabu v preteklosti upravičevala status – družine. Že ko so septembra 2016 iskali zamenjavo za Luko Elsnerja, ko je ta odšel v Olimpijo, so takoj na mesto glavnega trenerja imenovali – Simona Rožmana. Ta je bil v klubu tedaj že šest mesecev v vlogi strokovnega koordinatorja. Podobno je bilo z Dejanom Djuranovićem, ki je bil v Domžalah ne le prepoznavni igralec, temveč tudi športni direktor, trener mladinske ekipe in pomočnik trenerja – najprej Rožmanu, potem pa še Andreju Razdrhu. Prav Razdrh je bil še najbolj nepričakovana izbira po odhodu Rožmana septembra 2019. Čeprav je s Tabor Sežano prek Gorice prispel v prvo ligo, se med prvoligaši ni znašel po pričakovanjih, kar se je nato ponovilo na 23 tekmah v Domžalah, ko je klub zapustil v koronski sezoni, ko so ravbarji padli celo na deveto mesto.
Zdaj bo moštvo proti Rogaški v soboto – tekma bo odigrana v Krškem – vodil kar Matej Podlogar. Zakaj »kar«? Zato, ker je kopačke za trenersko tablico zamenjal šele to poletje, ko je pri 32. letih in 322 nastopih v Prvi ligi Telemach obesil kopačke na klin in postal Rožmanov pomočnik. Za štiri tekme: dve z Balzanom ter v ligi z Muro (zmaga 3:4) in Bravom (remi 1:1). Domžale zdaj povrhu čakata zaporedni gostovanji: po Rogaški sledi še derbi ljubljanske kotline z Olimpijo v Stožicah, zatem pa domači obračun s Celjem in še gostovanje v Mariboru. Ni kaj, Domžale čakajo res pestri tedni. Toliko bolj, ker je klub zapustil tudi Franko Kovačević, strelec 12. golov v lanski sezoni, ki je odšel v nemški drugoligaš Wehen Wiesbaden.
