Je prišla ponudba Mlinarjev za pomočnika trenerja kot presenečenje ali kot veliko presenečenje?
Trener Bogatinov je po koncu sezone izgubil oba pomočnika, tako da so skupaj s klubom iskali nekoga, ki bi zasedel njihovo pozicijo. Vse se je zgodilo na hitro in zato res nekoliko nepričakovano.
Na samostojni trenerski poti ste najprej oddelali sezono pri kadetski selekciji v Grosupljem. Kako doživljate trenerski poklic oziroma za kako veliko učno uro je šlo?
Samostojno sem sicer začel že v mlajših selekcijah pri NK Bravo. In to še takrat, ko sem tudi nastopal kot igralec v Prvi ligi. Ko sem tam zaključil kariero, me je pot ponesla v Brinje Grosuplje, kjer sem bil na začetku pomočnik mladincev. Dokaj hitro so mi potem tudi zaupali mesto glavnega trenerja. Hkrati sem jeseni vodil selekcijo U12, pomladi pa pomagal pri članih kluba. Res super izkušnja s super selekcijami. Hvala vsem v Brinju za ponujeno priložnost, kjer sem se preko prakse in pogovorov res veliko naučil.
Kako dobro pa se poznate z glavnim trenerjem Oliverjem Bogatinovim in njegovim načinom dela?
Z Oliverjem sva na kratko sodelovala, ko sem še igral za Olimpijo, on pa je bil pa pomočnik trenerju Pušniku. Najin odnos je bil vedno dober, prijateljski in verjamem, da ga bova sedaj še nadgradila. Njegov način dela pa spoznavam. Prvi vtisi so super. Oliverjevi pozitivni rezultati govorijo veliko, tako da mi to ne bo niti malo težko.
Kakšna je vaša nogometna filozofija? Kakšen nogomet vam je blizu?
Všeč mi je hiter nogomet z veliko tempa, kjer igralci uživajo v vseh segmentih igre. Imeti žogo čim več v svoji posesti, biti nevaren za nasprotnik gol, a hkrati imeti kontrolo v branjenju svojega gola.
Kako ste zadovoljni s tem, kar vidite na slovenskih prvoligaških zelenicah?
Nekaj srednjega. Mislim, da je še kar nekaj prostora za napredek. Tako v igralskem smislu kot v infrastrukturi. Je pa vse povezano s financami.
S seboj v Radomlje prinašate izkušnje igralca s 300+ tekmami v prvi ligi in dobrih 100 na tujem. Koliko vam to lajša prehod v karieri?
Zagotovo mi igralska kariera pomaga glede prepoznavanje situacij na in ob igrišču. Kot trener moraš imeti občutek za igralce, jih znati voditi, biti psiholog. Ni pa samo to. Moraš znati "plavati" v odnosih s predsedniki, agenti, ljudmi v klubu, igralci, navijači, starši ... Se pa moram še veliko naučiti.
Je želja po trenerski službi stara? Kakšne razlike opažate, kar sami doživljate v obeh vlogah?
Od nekdaj sem hotel po koncu kariere ostati v nogometu. Biti trener pa je želja od nekje 30. leta. Takrat sem začel malo podrobneje opazovati delo trenerjev. Kot igralec si na trening prišel, oddelal in šel. Kot trener se moraš pa na trening pripraviti, da bo vse tekoče, in ga odvoditi. Po treningu pa začneš razmišljati, ali si od vaj in igralcev dobil tisto, kar si želel. In vedno je v ozadju, kaj bi lahko bilo še boljše ...
Kaj je cilj sezone?
Na začetku bi bilo super nadaljevati pozitiven niz s konca prejšnje sezone. Kar bo izredno težko. Potrebno bo veliko dela, truda, želje pa seveda tudi sreče. Potem bomo pa videli, kam nas bo to pripeljalo. Proti koncu pa, da bi mirno zaključili sezono z obstankom v ligi. Če sem malo optimističen, mogoče celo kaj več.
