Dinko Vrabac tistega 2. junija 1996 še kar ni imel zadosti. Še kar ne. Hat-trick mu ni bil dovolj. No, Izola je do tedaj vsekakor že imela dovolj Primorja. Samo, da bi bilo že konec. Bil je predzadnji krog in Izola, tri sezone prej tretja v državi, je imela le osem točk. Dno na dnu. Adijo, 1. SNL. Že davno so podrli še ne leto dni star rekord kolegov iz Dekanov, ki so pokasirali 113 golov, a osvojili le tri točke. Jadran? Bolj slaba tolažba. Še dve leti prej so ga tolkli 7:0.
Tekma v Ajdovščini je šla h koncu. Med kluboma, ki sta si leto prej v najdaljših dodatnih kvalifikacijah edina zagotovila obstanek v ligi. Že do polčasa je bilo 6:0. Izola je tako fasala že 134 golov v sezoni. Do polčasa. Pa Dinko Vrabac še ni imel dovolj. Z Borivojem Lučićem sta v finišu tekme tekmovala, kdo bo zapravil več priložnosti. Pa je bilo Primorje osmo, varno pred Korotanom, ki je moral v dodatne kvalifikacije, ko je liga prvič štela deset klubov. Morda je šlo sinovom burje v nos, ker je Gorica po štirih letih sklatila Olimpijo z vrha? Kdo bi vedel. Vsekakor pa je nekaj bilo jasno: Primorska gor ali dol, ni milosti!
Jadran in njegovih ducat gostovanj
O, Ajdovci. O, sinovi burje. Dinko Vrabac že septembra v rdeče-črnem progastem dresu ajdovskega Primorja pritisnil Izoli tri komade, ko je bilo gladkih 6:0. In že tam zadel še vratnico. Kot da bi bil jezen, ker že tedaj ni bilo sedmice. Malo je manjkalo, pa bi zabil štiri. No, saj, kar ni on, je vmes povrhu Miloš Breznikar v dresu Gorice »naštepal« v gol Izolanov. Štiri komade. In potem je prišel še ta predzadnji krog. Primorje je Izolo doma za višek stiskalo do onemoglosti. Šest golov. Do polčasa. In nato, kot je šlo poročilo s tekme, kampiranje pred golom na veselje Ajdovcev. In je padel še četrti gol Vrabca. Ker zakaj pa ne. Iz enajstmetrovke. V zadnji minuti. 7:0. Štirje goli na eni tekmi. Ni milosti!
Ampak mogoče je resda Primorje sesuvalo Izolo, že že. Toda ko gre za derbije med Tifozi in Ribari? Med Koprom in Izolo? Do danes ostaja nespremenjeno dvoje: Olimpija nikdar ni slavila na »stari Bonifiki«, Izola pa je z vseh štirih prvoligaških tekem pri Kopru odnesla po točko. Morda ima Koper boljši izplen proti Gorici, ki ima tri naslove prvaka več. Nima pa torej zmage doma proti Izoli. Da ni milosti, potem raje ne spominjajte denimo Goričanov na 16. maj 2007. Polčas še znosnih 1:2. Potem pa... Mrk. Šesti Koper je slavil pri tedaj že štirikratnih prvakih, ki so končali tisto sezono pod vrhom. Konec? 1:7. V gosteh.
Kopra pa raje ne spomnite na gostovanja v Ajdovščini. Resda teh že ni vse od pomladi 2011, ampak kanarčki so šli skupaj k Primorju v goste petindvajsetkrat. Po petih zaporednih uvodnih porazih (!) so v šesto slavili. Bil je 18. oktober 1998. In to je bilo to. Niti 26. aprila 2011, ko sta se ekipi nazadnje pomerili, ni bilo več zmage. Ostala je tista ena sama. In potem so tu še Jadran Dekani. Klub, ki nikdar ni slavil v gosteh proti lokalnim rivalom. Gorica, Koper, Primorje, Izola. Dvanajst gostovanj. Dvanajst porazov.
To je le delček zgodb primorskih obračunov v zgodovini 1. SNL.
Nikdar brez Primorcev!
Koper. Ja, samo in zgolj Koper: v novi sezoni Prve lige Telemach 2023/24 se bo po Gorici (2018/19) in Taboru (2019/20) šele tretjič zgodilo, da bo (kot jo razumemo splošno, pogovorno) Primorska imela le enega samega prvoligaša. Za razliko od denimo Prekmurja, ki ima prav tako dva MNZ (Lendava in Murska Sobota) je vmes za debelih pet sezon (2013/14 – 2017/18) ostalo brez prvoligaša, so klubi MNZ Koper in MNZ Nova Gorica zgodovinsko tako še naprej vseskozi prisotni. Je pa res, da je bera enega samega primorskega kluba v eni sami sezoni sila skromna. In redka. Zelo redka.
Bili so namreč tudi precej drugačni časi. O, ja. O, bili. Po 3.500 gledalcev na derbiju med Izolo in Koprom. Enako, rekordno število v Ajdovščini, ko se je želelo stisniti Gorico. Hat-tricki, ki so padali kot za šalo. Cel kup dvojčkov. Sandi Valentinčič, Miloš Breznikar, Dinko Vrabac, Virginijo Velkoski, Novica Nikčević so le nekatera imena bolj pogostih strelcev. Ali kasneje Vito Plut, Patrik Ipavec, Nikola Nikezić, Enes Demirović, Valter Birsa...
Trikrat kar po pet primorskih prvoligašev
V uvodnih štirih sezonah 1. SNL se je kar trikrat primerilo, da je imela Primorska kar po pet (!) prvoligašev. Gorica, Koper, Primorje, Izola in Jadran Dekani so bili »turnirska« peterica. V čisto prvi sezoni 1991/92 ter po povratku Jadrana in Primorja znova v tretji sezoni 1993/94, ko je tudi edinkrat vseh pet primorskih prvoligašev obstalo, a nato se je začel vse bolj redni osip. Najprej je huronsko odpadel Jadran z »dosežkom«, ki ga je edini izenačil velenjski Rudar šele 25 let kasneje, nato je Jadranov drugi neslavni rekord potolkla celo Izola. Koper je vmes v devetdesetih trikrat izpadel iz 1. SNL, nato je po prelomu naslednjega desetletja dokončno odletelo še Primorje po svoji osemnajsti in za zdaj zadnji prvoligaški sezoni. Vse do 2019 je bila stalnica Gorica, a nato se je zalomilo še njej. Prvič (2019), drugič (2021) in letos še tretjič (2023).
Enkrat samkrat je Primorska imela tudi po štiri klube v 1. SNL, in sicer v sezoni 2000/01, ko se je Primorju, Kopru in Gorici v svoji prvi in krstni sezoni za enoletno kratko epizodo prvič pridružil Tabor Sežana, šesti primorski prvoligaš, ki se je kasneje vrnil, izločil Gorico in bil najprej edini »Primorec«, letos pa po štirih zaporednih sezonah izpadel. Zadnji je že prej zbirko kot sedmi dopolnil Ankaran v precej klavrni sezoni 2017/18, ko so »Hrvatinci« povrhu »domače« tekme med drugim igrali v – Dravogradu.
Kar petnajstkrat, skoraj v polovici sezon torej, je Primorska imela po tri prvoligaše, nazadnje prav v minuli sezoni, ko pa sta izpadla tako Tabor kot v dodatnih kvalifikacijah še Gorica, ki tako ostaja pri 30 prvoligaških sezonah. Enajstkrat je Primorska imela po dva kluba. Koper je zabeležil 26 sezon, Primorje 18, Izola in Tabor po 5, Jadran tri ter Ankaran tisto eno.
Gorica in njenih 50%
V 1. SNL je tako torej nastopilo sedem klubov iz MNZ Koper in MNZ Nova Gorica. Skupaj je bilo doslej tako 282 obračunov. Največkrat je seveda nastopila Gorica, ki bo v prihodnji sezoni šele tretjič manjkala med prvoligaši in je tudi edini klub, ki je igral prav proti vsem preostalim primorskim prvoligašem. Na točno okroglih 180 »primorskih« tekmah so vrtnice zabeležile okroglih 80 zmag, 50 remijev in 50 porazov.
Preračunano na točke – vzeli smo po tri točke za zmago, čeprav 1. SNL uradno vodi po dve točki za zmago kot v veljavi še vključno s sezono 1994/95 – so tako na vrhu z 1,6 točke na tekmo. Kar ne čudi, sploh glede nato, da so Goričani kar štirikrat tudi osvojili prvenstvo, bili še petkrat drugi in petkrat tretji. Ne pomeni pa avtomatsko, da so bili tudi večinsko najboljši primorski klub, kadar so tekmovali z regijskimi konkurenti. Še vedno pa so točno v petnajstih sezonah oziroma 50% svojih sezon bili najvišje uvrščeni primorski klub. Enkrat je bil višje Tabor (2020/21), trikrat je bilo na koncu sezone višje Primorje (1996/97, 2000/01, 2001/02), v vseh ostalih primerih pa Koper.
Primorje po točkah/tekmo boljše od Kopra
Do zanimivega obrata pri izkupičku točk v 282 primorskih obračunih pride na relaciji med Koprom in Primorjem. Čeprav so Koprčani seveda suvereno osvojili naslov državnega prvaka v sezoni 2009/10, ko so Gorici prepustili en sam remi ob treh zmagah, se pozna njihov davek iz devetdesetih, ko so kar trikrat izpadli v 2. SNL. Kanarčki so bili še trikrat drugi in trikrat tretji, medtem ko je bilo Primorje tik pod vrhom dvakrat in še enkrat na tretjem mestu (tega, da so Ajdovci izgubili kar tri finala pokala zapored raje posebej ne bomo pogrevali), ampak je v večni primorski tabeli po uspešnosti prav Primorje višje. Pa čeprav ima Koper kar osem sezon več med prvoligaši in jih bo imel z julijem že devet.
Zakaj? Že zaradi medsebojnih tekem, kjer je Koper trpel in trpel in trpel v mestu burje. Do tega še pridemo. Oba sta sicer igrala z enakimi petimi tekmeci, saj je Primorje igralo tudi s Taborom ob njegovi krstni sezoni 2000/01. Ajdovci so si na 128 tekmah priigrali 51 zmag, 33 remijev in 44 porazov ter tako nabrali 1,45 točke na tekmo. Za primerjavo, Koper je pri 1,36 točkah na tekmo, pri čemer je odigral 163 »primorskih« tekem.
Izola, dolgo nič, Tabor in Ankaran
Po pet sezon sta v 1. SNL zbrala Izola in Tabor, pri čemer je zelo opazna razlika v izkupičku. Izola se je tako ali tako izkazala že v prvi sezoni, ko je osvojila tretje mesto, ostala celotno sezono doma neporažena (!) in za nagrado dobila Benfico v pokalu Uefa, v konkurenci primorskih tekmecev pa iztržila vseeno kar solidnih 1,06 točke na tekmo. In, ja, njen dosežek na Bonifiki je legendaren! Nikdar zmagali, a tudi nikdar izgubili.
Tabor je bil mnogo, mnogo manj uspešen, čeprav se je med prvoligaše prebil prek dodatnih kvalifikacij prav čez Gorico po koncu sezone 2018/19 in po krstni sezoni nabral štiri zapored do letošnjega izpada proti Aluminiju. Na devetindvajsetih tekmah so Kraševci proti lokalnim rivalom slavili zgolj – trikrat. Uh. Proti Primorju nikdar, proti Kopru enkrat samkrat in proti Gorici dvakrat. Ampak niti še tako skromen izkupiček Tabora 0,63 točke na tekmo ne pride blizu Ankaranu, ki je resda imel za tekmeca v edini prvoligaški sezoni le Gorico, proti kateri pa je nabral piškavo točko. Pri čemer velja omeniti, da so bile kar tri od štirih tekem odigrane v – Novi Gorici.
Pet naslovov, osemkrat naj strelec
Sicer pa so ligaško gledano ob skupaj petih naslovih (Gorica 4, Koper 1) in kar desetih podprvakih (Gorica 5, Koper 3, Primorje 2) primorski klubi imeli še kar nekaj izstopajočih dosežkov. Ne toliko evropskih, čeprav se lahko Gorica pohvali s skalpom Kobenhavna in zmago na Danskem z 0:5. Kar štirje klubi so uspeli celo sezono 1. SNL ostati doma neporaženi. Gorici je to uspelo kar dvakrat, Izoli, Gorici in Kopru pa po enkrat. Pa tudi strelce so imeli zelo razpoložene. Gorica je imela štirikrat najboljšega strelca prvenstva (Novica Nikčević, Miran Burgič, Nikola Nikezić, Etien Velikonja), Koper dvakrat (Milan Osterc, Nardin Mulahusejnović) ter Primorje, khm, ena-in-polkrat (Roman Obilinović, Dražen Žeželj, ki pa je prvo polovico igral še za Ljubljano).
Negativno pa sta se v vsesplošni ligaški konkurenci »izkazala« Jadran, ki je 7. junija 1992 izgubil rekordno z 12:0 za Bežigradom, in Izola, ki se je umaknila iz tekmovanja po sezoni 1995/96. Oba sta neslavno zapustila prvoligaško druščino. Jadran je bil vse do Rudarja (2019/20) edini, ki je izpadel brez ene same zmage, ampak ob treh remijih je bolj skelela gol razlika 12:113 oziroma -101. Ampak Izola je celo ta rekord zrušila sezono zatem, ko je resda dobila eno tekmo in petkrat remizirala, toda zabeležila gol razliko 13:140 in zrušila do danes nepreseženi rekord -127.
