Mitja Viler je na Bonifiki radosten in šokiran hkrati stal v spodnjicah. Uspel je. Etien Velikonja je v Novi Gorici zaman skrušeno ponavljal, kako blizu so bili. Mladenu Dabanoviču v Izoli ni bilo jasno, ali je to, kar je dal skozi, sploh dovolj za drugo ligo. Za ene in druge.
Tomaž Kavčič, kasnejši selektor slovenske reprezentance, je bil v Črnomlju vesel, čeprav takoj še ni mogel biti. Rok Kronaveter je bil na Ptuju lahko radosten, ker je bil prvi: zabil je kar hat-trick. Drugi je bil Dino Stančič. V Kranju je bil Triglav doma najprej strt, čez teden dni so v Dobu bili sesuti, nato pa naknadno in nepričakovano še zraven. In kar je Zavrč slavil v nedeljo, je Aluminij obratno čez par dni.
To so dodatne kvalifikacije za obstanek/popolnitev v Prvi ligi Telemach.
Zgodilo se je le štirikrat
V dosedanjih že izvedenih enaintridesetih sezonah so bile dodatne kvalifikacije odigrane osemnajstkrat. Prvo vprašanje: zakaj ne vedno? Razlogi so se razlikovali. Glavni in predvladujoči je sam tekmovalni sistem, ki je določil izpad enega, dveh ali v primeru sezone 1994/95 kar šestih moštev. Občasno pa je bil razlog za odpovedovanje kvalikacij izločanje klubov ob koncu sezone zaradi neizpolnjevanja finančnih/licenčnih zahtev.
Kar za začetek naj povemo, da se je le štirikrat zgodilo, da je – vedno na dve tekmi – drugoligaš premagal prvoligaša in se torej tudi uvrstil med prvoligaše. Uspelo je Domžalam (1998), Triglavu (2010), Taboru (2019) in Gorici (2020). Sicer so dodatne kvalifikacije leta 2012 visoko dobili tudi nogometaši Doba, ko so Triglav odpravili skupaj kar s 6:0 (0:2, 4:0), ampak so potem zavrnili sodelovanje med prvoligaši.
V vseh ostalih primerih so prvoligaši slavili proti drugoligašem, pri čemer znova obstaja izjema – Zavrč. Po koncu sezone 2015/16 je v dveh tekmah skupno premagal Aluminij s 4:3, ampak ni dobil licence za nastopanje v prihodnji sezoni v prvi ligi in vseeno izpadel iz prvoligaške druščine.
Dodatne kvalifikacije so se igrale marsikje. Od Slovenskih Konjic prek mariborskega stadiona na Taboru do Črnomlja. Obisk je nihal, ampak šlo je tudi večkrat čez 2.000 glav, zgodilo pa se je celo, da so dodatne kvalifikacije na eni tekmi zbrale več gledalcev kot finale pokala.
Trikrat nič – potem dvokrožno!
Prve dodatne kvalifikacije so se zgodile šele po koncu četrte sezone, ko je Olimpija osvojila sicer še svoj četrti zaporedni naslov. V prvih treh sezonah se je liga namreč vse bolj krčila s sistemom neposrednega izpadanja najslabših iz prve in napredovanja najboljših iz druge lige. Po prvi sezoni (1991/92) je izpadlo kar pet klubov (Primorje, Rudar Trbovlje, Domžale, Medvode, Jadran Dekani), saj se je liga skrčila iz 21 na 18 klubov. Po drugi sezoni (1992/93) so izpadli štirje klubi (Zagorje, Steklar, Železničar Maribor, Nafta) in po tretji (1993/94), ki je štela 16 klubov, le še dva (Slovan, Krka).
Ko je postalo jasno, da bo po četrti sezoni sledilo drastično krčenje lige iz šestnajstih klubov na zgolj deset, se je začel najbolj množičen boj za obstanek v zgodovini lige. Načrt za krčenje je bil sledeč: predzadnji (Kočevje) in zadnji (Jadran Dekani) klub izpadeta, šest prvoligašev od devetega do štirinajstega mesta (Primorje, Železničar Ljubljana, Koper, Slavija Vevče, Izola, Naklo) pa se z najboljšima kluboma iz 2. SNL (Šmartno, Nafta) pomeri v razširjenih dodatnih kvalifikacijah v dveh krogih. Pari so bili (očitno) izžrebani, izplen parov pa sledeč:
Dodatne kvalifikacije 1995
Koper – Železničar Ljubljana 1:1
Železničar Ljubljana – Koper 3:0
Izplen: Železničar napreduje 4:3
Primorje – Naklo 2:2
Naklo – Primorje 0:1
Izplen: Primorje napreduje 3:2
Vevče – Nafta 2:1
Nafta – Vevče 0:2
Izplen: Vevče napredujejo 4:1
Šmartno – Izola 0:1
Izola – Šmartno 3:0
Izplen: Izola napreduje 4:0
Drugi krog
Izola – Železničar Ljubljana 0:0
Železničar LJ – Izola 1:1
Izplen: Izola slavi 1:1 in obstane v ligi
Primorje – Vevče 2:0
Vevče – Primorje 0:5
Izplen: Primorje slavi 7:0 in obstane v ligi
Kvalifikacije so bile odigrane večinoma pred kar dobro obiskanimi tribunami, v Lendavi in Naklem se je zbralo celo 2.000 gledalcev. Med strelci najdemo kar nekaj znanih imen. Primož Gliha je zabil dva gola za Železničar Ljubljana, enega je še en reprezentant Elvis Ribarič zabil za Koper, strelci pa so bili tudi Goran Jolić in Dušan Kosić (Vevče), Borivoje Lučić (Primorje), Anton Žlogar (Izola). Izola je obstala po golu v gosteh, ki ga je proti Železničarju Ljubljana v Šiški zabil Virginijo Velkoski, Primorje pa je s tremi goli Dinka Vrabca gladko izločilo Vevče.
Dvokrožnega sistema kakopak ni bilo nato nikoli več.
Nikčević za Korotan zabil že v Lendavi
Ko je 1.SNL v sezoni 1995/96 prvič štela deset klubov, se je prvič tudi primerilo, da je klub po koncu sezone ugasnil. Izola, ki je še prvo sezono končala na tretjem mestu in igrala z Benfico v pokalu Uefa, se je lahko resda ob najslabši gol razliki (13:140 oziroma -127!) vsaj tolažila z eno zmago v 36. krogih in sicer v lokalnem derbiju, ko je ugnala Koper. A nato klavrno izpadla.
Sezono prej so namreč Jadran Dekani na 30. tekmah le trikrat remizirali in ostali brez zmage, kar je v zgodovini slovenske lige ponovil le še Rudar, ko se je poslovil od prvoligašev v sezoni 2019/20 brez ene same zmage. V dodatne kvalifikacije je tako leta 1996 šel Korotan in se pomeril z Nafto. Potem ko je Novica Nikčević zabil že v Lendavi (0:1), so Prevaljčani na stadionu Ugasle peči še slavili (2:1) in si v poletju 1996 zagotovili obstanek.
Nianse med Beltinci in Dravo
Poletje zatem, junija 1997, so čast prve lige in peto zaporedno prvoligaško sezono branili Beltinci, ki so v Ljudskem vrtu »statirali« ob mariborskem prvem naslovu, a sami že tedaj vedeli, da bodo končali pred Koprom, ki je izpadel. Beltinci so za tekmeca dobili ptujsko Dravo, ki je tako prvič nastopila v dodatnih kvalifikacijah. Odločil je gol na sicer trdi in v prvem polčasu nezanimivi tekmi v Beltincih, ko je Elmir Džafić z dvanajstih metrov matiral Roberta Srago in priboril težko želeni obstanek. »Med ekipama ni velikih razlik,« je še verjel Janko Irgolič, trener Beltincev. Na povratni tekmi se je pokazala (ne)izkušenost oziroma, kot je povedal Marijan Bloudek, trener Drave, nianse.
Četrte kvalifikacije so poleti 1998 prinesle novo prakso, saj neposredno po koncu sezone iz prve lige ni izpadel nihče. Razlog? Širitev lige iz deset na dvanajst klubov. Znova so morali v dodatni dve tekmi nogometaši Beltincev, ki so končali kot deveti, prav tako pa so še eno priložnost dobile SET Vevče po svoji edini sezoni s tem imenom in po združitvah v 1. SNL. Tako so bile kvalifikacije izjemoma odigrane v dveh parih: Beltinci so dobili za tekmeca četrtega v drugi ligi Železničar Maribor, Vevče pa tretje v drugi ligi Domžale.
Dončiću zdrsnilo, Šalja ni zadoščal
Prekmurski »kanarčki« so že po zmagi doma (1:0) nato povozili mariborski Železničar na Taboru (1:4). »Bili smo optimisti, pričakovali smo zmago, a nismo se nadejali, da bomo imeli tako lahko nalogo,« je čudilo še Bogdana Črnka, kapetana Beltincev. Namesto na vzhodu države se je bitka zapletla v središču. Čeprav so Domžale končale šele na tretjem mestu v 2. SNL (debelih 20 točk za prvakom Triglavom), so se po šestih sezonah v 2. SNL, kamor so padli po krstni sezoni med prvoligaši, odločilno znašle že na prvi tekmi na Kodeljevem proti Vevčam.
Vse je šlo narobe že z zdrsom v ključnem momentu Dejanu Dončiću, zdaj uveljavljenemu trenerju, nič ni pomagalo niti znižanje trenutnega trenerja Gorice Agrona Šalje. Domžale so odnesle domov zmago 1:3, pa vseeno pričakovale navale Ljubljančanov na povratni tekmi. In res: Vevče so imele kar tri stoodstotne priložnosti že v prvih 25. minutah, a se je vsakič izkazal Martin Klešnik, vratar Domžal. Ko je Goran Jolić, sinonim prve lige v več klubih v tistem času (251 tekem in 52 golov, igral je za Kočevje, Vevče, Korotan, Maribor, Rudar, Olimpija, Primorje), v 71. minuti izenačil, je bilo že prepozno, povrhu je nato Blaž Škof še zabil v 90. minuti in tako poskrbel, da so Domžale kot sploh prve izločile prvoligaša. Za kar precej let je to bil res izstopajoč dosežek.
Nova praksa, novi izzivi
Po štirih zaporednih sezonah dodatnih kvalifikacij je širitev lige na dvanajst klubov prinesla novo prakso za naslednja štiri (regularna) leta, ko se dodatne kvalifikacije niso igrale. Iz prve lige sta namreč izpadla predzadnji in zadnji (1999: Koper, Triglav, 2000: Pohorje, Beltinci, 2001: Dravograd, Tabor Sežana, 2002: Triglav, Domžale), v prvo ligo pa napredovala prvi in drugi iz 2. SNL.
Do načetja prakse je prišlo šele po sezoni 2002/03, ko je sicer Maribor osvojil še svoj sedmi zaporedni naslov. Že skozi sezono so se na koncu osmi Ljubljani (3) in desetemu Korotanu (7) odvzele točke, sploh Prevaljčani pa so v svoji deveti sezoni med prvoligaši zagrenili prvenstvo, ko se dvakrat niso pojavili na tekmi zaradi neplačanih obveznosti, kar je sezono naredilo za težko regularno. Poslednjemu Korotanu so se štele točke le iz prvih enajstih tekem prve tretjine (izstopili so sicer po 20. krogu), neposredno pa je izpadel še devetouvrščeni velenjski Rudar.
Bratskih 1:1 v Črnomlju
Vse to pa je le bil uvod v še bolj zapleten razplet naslednje sezone. Prvenstvo 2003/04 ni le prekinilo dominacije Maribora, ko je svoj drugi naslov v doslej edinem »trobojnem« zadnjem krogu osvojila Gorica (56 točk, Olimpija 55, Maribor 54), temveč tudi razdelitev prvenstva po dveh tretjinah na ligo za prvaka in ligo za obstanek.
Že za evropska mesta je bila cela procedura: druga Olimpija, četrti Koper in peta Mura niso imeli pogojev za Evropo, tako da je šlo v pokal Uefa šele šesto Primorje (in v pokal Intertoto celo deveto Celje!), v bitki za obstanek pa je zaradi finančnih razlogov iz visokega osmega mesta izpadlo Šmartno (kot tudi zadnji, dvanajsti Dravograd), enajstouvrščena ptujska Drava pa je po krstni sezoni med prvoligaši morala v svoje druge kvalifikacije.
Na Ptuju je v vročini favorizirano Dravo skoraj pokopala slaba igra, a so k Beli Krajini nesli vsaj 0:0. V Črnomlju je bila drama: Bela Krajina je povedla takoj po polčasu po golu Saša Farteka z glavo, toda Sead Zilić je po lepi akciji Peljhana žogo potisnil v gol v 68. minuti in Dravi zagotovil obstanek. »Imeli smo več sreče,« je priznal Srečko Lušić, trener Ptujčanov. Remi je zaradi gola v gosteh ohranil Dravo med prvoligaši, ampak je deloval hkrati tudi »bratsko«, saj je tudi Bela Krajina, kot si je želel tedanji trener in kasnejši slovenski selektor Tomaž Kavčič, nato napredovala med prvoligaše, ker je liga še naprej štela dvanajst klubov.
Še zadnjič. Z razlogom.
Dvanajst je bilo preveč
Odločitev, da 1. SNL vztraja z ducat klubi, se ni obnesla. Sezona 2004/05 bo šla v zgodovino – ob tretjem naslovu Gorice – kot ena najbolj črnih. V Mariboru marsikdo ne bo pozabil, kako je vijoličastim ob koncu druge tretjine zdrsnilo na Ptuju. Pa ravno na Ptuju, proti tekmecu na prelomu razpredelnice. Ptujčani so pahnili vijoličaste v ligo za obstanek in na končno sedmo mesto. Ampak to je bilo še malo v primerjavi z usodama NK Olimpija in NK Mura.
Tako štirikratni državni prvaki iz Bežigrada, ki so končali sicer na šestem mestu, kot črno-beli iz Fazanerije, ki so se poslovili z osmega mesta, so bili izključeni zaradi finančnih težav, kar je za povrh doletelo še deveto Ljubljano, tako da so ob zadnjem Zagorju izpadli kar štirje klubi.
Vroče Konjice...
Sezona 2005/06 se je tako skrčila na deset klubov, kar velja vse do danes. In vse od tedaj tudi po pravilniku izpade desetouvrščeni klub, medtem ko se devetouvrščeni poda v dodatne kvalifikacije. Oziroma naj bi se.
Tako je Bela Krajina svojo drugo sezono še ostala v ligi, ko se je pomerila z Dravinjo in v Slovenjskih Konjicah kljub 1.200 vročekrvnim navijačem, ki so tako blizu bili prvi ligi le še poleti 1991, ko so s Primorjem neuspešno igrali »predkvalifikacije« za krstno sezono 1. SNL. Za Črnomaljce sta gola na tekmi, ki se je končala z 2:2, zabila Dejan Grabić, zdajšnji trener Mure, in Josip Špelić. Povratna tekma se je končala brez golov, čeprav je Dravinja pritisnila in imela zgodaj lepo priložnost prek Živojina Vidojevića. Bela Krajina je še bila prvoligaš.
... Hladnokrvni Interblock
Svojo prvo sezono je po razpletu prvenstva 2006/07 med prvoligaši že takoj v dodatnih kvalifikacijah moral braniti Interblock, ko je zbral komaj 26 točk, le eno več od Bele Krajine, ki se je tako po treh sezonah naposled poslovila od prve lige. »Kockarji« so za tekmeca dobili Bonifiko, ki je nastala leta 2004 z (neuspelo) željo po sodelovanju z Izolo, v drugi ligi pa so ji tri točke zmanjkale do prvaka Livarja iz Ivančne Gorice. Ampak projekt Joca Pečečnika je imel potencial, Interblock se je z Zoranom Pavlovićem na čelu izkazal že na prvi tekmi v Šiški (3:1), Erik Salkić je nato zelo hitro še zabil (tokrat) v Kopru, ko niti Dalibor Volaš ni zmogel velikega preobrata, tekma pa se je končala z 1:1.
Ampak Bonifika je dobila še eno priložnost leto kasneje, ko je znova končala kot druga v 2. SNL, tokrat pa za tekmeca dobila ptujsko Dravo. Za Ptujčane so bile dodatne kvalifikacije že tretje, zato so se tokrat raje bolje izkazali že doma in dobili že prvo tekmo (2:0), ko je Marko Drevenšek izkoristil podaji najprej Seada Zilića, potem pa še Lucasa Horvata, Drava je pa še dvakrat zadela prečko. Pomislili bi, da je taka predstava Ptujčane zadovoljila? No, skoraj.
»Nobena ekipa ni bila niti na drugoligaškem nivoju, kaj šele prvoligaškem,« je bil po tekmi za TV Slovenija zaskrbljen Mladen Dabanovič, športni direktor Drave. In to čeprav so v Izoli imeli Ptujčani tudi podporo navijaške skupine Kurenti. Najbrž ga je ujezilo, da je Miroslav Lečić hitro zabil za Primorce. In še bolj, da je Drava skoraj cel drugi polčas igrala z igralcem manj, Lečić pa je imel še vsaj dve priložnosti za podaljške.
Več gledalcev kot na finalu pokala
Ene najbolj markantnih dodatnih kvalifikacij so bile odigrane ob prelomu maja v junij 2009. Znano je, kdo je dal Aluminiju nadimek »šumari«. Njihovi lokalni tekmeci. Ptujska Drava, kdo pa drug. To so bile tudi kvalifikacije, ko se je na eni tekmi zbralo toliko gledalcev kot v finalu pokala, ko je tedaj Interblock pred 2.500 gledalci v Ljudskem vrtu ubranil pokalni naslov proti Kopru. Prav toliko gledalcev se je nagnetlo v športnem parku v Kidričevem, kar ostaja rekordni obisk na eni tekmi dodatnih kvalifikacij!
Opis tekme je šel v anale po tem, da se ni dalo ločiti, kdo je prvoligaš in kdo drugoligaš. Aluminij je bil tedaj že standardni drugoligaš (in z ugledno tradicijo, saj je nekdaj igral tudi v drugi jugoslovanski ligi, leta 1965 pa osvojil pokal Slovenije), Drava pa je bila s šestimi sezonami že uveljavljen prvoligaš. Še več, leta 2005 je igrala v pokalu Intertoto s Slaven Belupom.
Epski gol Milca, hat-trick Kronavetra
Tekma je bila taka, da sta bila utrujena še trenerja Bojan Špehonja (Aluminij), ki je obžaloval padec po prvem polčasu, ko je Aluminij vodil s kar 2:0, in njegov kolega Adnan Zildžović (Drava), ki pa ga je veselilo, da se je ekipa pobrala. Obračun je podpisal gol Martina Milca, ki je že podal za prvi gol »šumarov«, nato pa je z bojda najlepšim golom kvalifikacij do danes iz razdalje povrhu še kaznoval oklevanje Boruta Semlerja, ki je zapravil priložnost za Dravo. A vseeno je Joao da Silva z dvema goloma na tekmi, ki jo je sodil Damir Skomina, znižal in priboril »kurentom« znižanje na ugodnih 3:2.
Kar je potem sledilo čez teden dni na Ptuju, je nepreseženo do danes. Pet skupnih golov na prvi tekmi je preseglo sedem golov ene ekipe na drugi. Ampak kaj, ko so vsi goli končali v mreži Aluminija (7:0). »Vprašajte moje nogometaše, kakšen rezultat sem napovedal pred tekmo,« je na vprašanje, ali ga je tako visoka zmaga vendarle presenetila, ponosno odgovoril trener Drave Adnan Zildžović. To je bila tekma, kjer je Marko Drevenšek kot prvi dosegel še tretji gol v dodatnih kvalifikacijah, Rok Kronaveter pa prvi, ki je na eni tekmi zabil hat-trick. In Aluminij povrhu prvi, ki je končal le z deveterico.
Niti Berić niti Iličić nista zadoščala
Čeprav je Interblock vmes od svojih prvih kvalifikacij osvojil kar dva zaporedna pokalna naslova, je nato prišlo leto 2010. Svojo četrto sezono so končali na devetem mestu in tam jih je čakal Triglav. Kranjski nogomet je sicer imel z Naklom in združitvijo s Triglavom nekaj izkušenj, ampak vse od 2002, dolgih osem let, prve lige pod Šmarjetno niso imeli. Zato so se »orli«, ki so v drugi ligi sicer zaostali osem točk za Primorjem, konkretno pripravili na dvoboj.
Ko je Triglav na prvi tekmi v Ljubljani povedel z golom Roka Dolžana v 63. minuti, ko je ta izkoristil zavrnjeno žogo, je Nenad Protega, pomočnik trenerja Interblocka, že sestavil izjavo: »Celo leto smo v težki situaciji.« Ko so nato čez teden dni prišli v Kranj, jih je situacija zabolela še bolj. Ažbe Jug, trenutni vratar Maribora, tedaj v golu Interblocka je moral kar trikrat pobrati žogo iz mreže, saj so zabili Dejan Mišič, Dejan Burgar in še enkrat Dolžan. Nič ni Interblocku pomagalo jadikovanje, ker lepe akcije Josipa Iličića ter streli Roberta Berića niso končali v golu. Interblock je pomahal prvi ligi v slovo, Triglav pa je dvanajst let po Domžalah kot prvi uspel premagati prvoligaša.
Velika zmaga, še večje razočaranje
Sledilo je pet sezon, ko so bile kvalifikacije odigrane vsega dvakrat. Že res, da je Interblock pomahal prvi ligi 2010. Prvič. Kajti naslednje leto ji je še enkrat, ampak iz druge lige, potem ko je osvojil drugo mesto, ampak zavrnil sodelovanje med prvoligaši. Ni bil edini,saj je enako storil prvak Aluminij kot tudi tretja Dravinja, tako da je v prvo ligo šla šele četrta ND Mura 05, ki je vzklila na temeljih NK Mure. Dodatne kvalifikacije bi sicer, če bi te bile odigrane, morala igrati Nafta, potem ko se je Celje v medsebojnih tekmah komaj ognilo devetega mesta, izpadlo pa je Primorje.
Še večji unikum kot nepresežena tekma Drava – Aluminij 7:0 pa se je zgodil po koncu sezone 2011/12. Tokrat je v dodatne kvalifikacije iz prve lige že po drugi zaporedni prvoligaški sezoni šel Triglav in za tekmeca dobil Dob, ki je sicer med drugoligaši zaostal za debelih 20 točk za Aluminijem. Kidričani so se tokrat odločili drugače kot sezono prej in se podali v prvo ligo (in potem takoj izpadli), kakor se je tudi drugovrščeni Dob, da se bo pomeril s Triglavom. Odločitev je bila ... Predvsem z dolgoročnimi posledicami.
4:0! Potem pa ...
Dob je prišel v Kranj na prvo tekmo z navijači, ki si preglasili domače občestvo, in odločen v svoje zmožnosti na igrišču. Klub, ki je bil drugoligaš komaj – drugič. Z goloma Gorana Vuka in Armina Kukavice so »roletarji« slavili z 0:2 in Siniša Brkić, trener Triglava, je po skalpu Interblocka dve poletji prej zdaj bil v drugačni situaciji, ko je želel ohraniti prvo ligo v Kranju.
Kar je sledilo na povratni tekmi v Dobu, je prav tako do danes nepreseženo, ko gre za dosežek drugoligašev na eni tekmi proti prvoligašu. »Sem zagovornik napadalnega nogometa. Tekmo smo pričeli, kot da je izid 0:0,« je bila miselnost trenerja Jerneja Javornika. Dob je šel na nož. Klub, ki je tri leta prej igral v tretji ligi. Orle so zmleli s štirimi goli. Ja, 4:0, med strelci je bil še tretjič Vuk. Napake, nered, nekonkurenčnost je Triglav pokopala in Dob je slavil prvo ligo.
Vsi so, še tekmeci iz Kranja so jim športno čestitali. Z Brkićem vred. Ampak čez dober teden dni je prišla kruta novica: zaradi težav z infrastrukturo in posledično izpolnjevanjem licenčnih pogojev je Dob ostal drugoligaš. Odločitev, ki je tako skelela, da je Dob nato naslednji dve sezoni, ko je najprej še enkrat končal kot drugi (ko so dodatne kvalifikacije odpadle zaradi izpada tudi devete Mure iz 1. SNL) nato pa celo osvojil drugo ligo, obakrat zavrnil prvo ligo. In Triglav? Ostal je v prvi ligi ter naslednje leto celo končal na osmem mestu, nato pa po sezoni 2013/14, ko je Dob osvojil drugo ligo, izpadli.
Žigon dvakrat, a Srebrnič je opozarjal
Po sezoni 2014/15 so dodatne kvalifikacije nato odpadle le še enkrat, ko je po sezoni 2016/2017 brez licenčnih pogojev ostal Koper in izpadel iz visokega šestega mesta. Zadnjih deset sezon, če dodamo še letošnjo, so tako zaznamovali zlasti Gorica, Aluminij, Tabor in Triglav. Gorica, štirikratna državna prvakinja, ki je povrhu leto prej osvojila še tretjič slovenski pokal, je svoj neprekinjeni prvoligaški status reševala leta 2015, ko se je pomerila z Aluminijem, za katerega je to bil drugi tak izziv. Šlo je precej bolj na tesno, kakor bi pričakovali. Vrtnice so na prvi tekmi imele terensko pomoč, ampak nikakor niso našle rešitve, kako zabiti gol.
Tako je odločitev padla v Kidričevem. Lekcija ptujske Drave izpred šestih let je bila tudi za Goričane še sveža. Ampak ne dovolj. Neugodni »šumari« so povedli z golom Žige Škofleka že v 4. minuti, ko je dosegel prekrasen gol. Čeprav je pripekalo, je Blessing Eleke že čez štiri minute s peto zaposlil Dejana Žigona, ki je ukanil Tomaža Murka. Tako Murko kot Grega Sorčan sta imela ogromno dela, žoga je zadela tudi domačo vratnico, Žigon pa je še pred polčasom zabil svoj drugi gol za končnih 1:2. »Z ramen se nam je odvalilo veliko breme. Fantom čestitam, naredili so mali čudež, kajti skozi vso sezono je bilo veliko negativnih stvari v klubu, igralci niso dobivali plač in še bi lahko našteval. Če ne bi ostali prvoligaši, bi bil naš klub v razsulu,« je tedaj rekel Miran Srebrnič. Imel je prav, ampak šele čez štiri leta.
Provansa v Halozah: 0:2 v 3:2
Še en unikum se je zgodil po sezoni 2015/16, ko je Olimpija Ljubljana prevzela »kanto« iz rok Maribora. Znova so namreč dodatne kvalifikacije šle v – Kidričevo. Tekmec? Devetouvrščeni prvoligaš Zavrč. Da sta bila kluba povezana, je bilo znano že zaradi reflektorjev, ki so bili najprej na Ptuju, kasneje pa romali prav iz Zavrča v Kidričevo.
Aluminij, tedaj še brez pokrite tribune in reflektorjev, si je sila želel povratka v prvo ligo, kjer so bili le enkrat samkrat in gladko izpadli (2012/13, 30 točk) in to se je še kako poznalo pri pristopu »šumarjev«. Prva tekma v Zavrču je bila ena najbolj napetih. Aluminij je imel celo že 0:2 po 24. minutah, ko sta zabila Lovro Bizjak iz enajstmetrovke in Robert Kurež po napaki Lovra Cveka. Toda Haložani, ki so prvi dve sezoni končali obakrat na petem mestu, so pritisnili in še do polčasa – izenačili! V ospredju je bil Kevin Ed Kokorovič: najprej je podal Aleksu Pihlerju, ki je suvereno zabil, nato pa s prostega strela še sam sprožil mojstrovino, neubranljivo za Luko Janžekoviča. Po hudem nalivu v drugem polčasu je na koncu Dean Tišma v 86. minuti le priboril zmago Zavrču (3:2).
Tako je bilo vse nared za povratno tekmo. Tresle so se noge. Česa vse nista zgrešili moštvi! Francesco Tahiraj je s treh metrov naciljal Janžekoviča in Zavrč še kar ni imel zmage v žepu. Nato je kmalu po polčasu Aluminij po naciljani roki dobil dokaj srečno enajstmetrovko, ki jo je tako kot na prvi tekmi izkoristil Lovro Bizjak. Ampak dve minuti kasneje sta spet udarila Kokorović in Pihler. Prvi je podal, drugi zadel. V zadnjih sekundah je imel Aluminij še zadnjo priložnost, a se je ob gneči pred golom izkazal vratar Marko Ranilović. Kričalo se je, žalovalo in slavilo. Ampak vse zaman. Zavrč je bil s pritožbo na neuspelo licenco neuspešen in ni dobil licence za novo sezono, tako da je vseeno prva liga šla naposled k »šumarom«, ki pa tokrat niso ekspresno zapustili druščine, saj so prvoligaši ostali kar za šest zaporednih sezon.
Napeto za sodnika Juga
Po že omenjenih odpadlih kvalifikacijah zaradi izločenega Kopra so se te nato nadaljevale v sezoni 2017/18, ko sta se naposled le pomerila zdaj najbolj izkušena. Ptujska Drava je še petič nastopila v dodatnih kvalifikacijah, Triglav pa tretjič. Prva tekma na Ptuju je bila zelo živčna, sploh sodnik Matej Jug je imel ne le naporna dva polčasa, ampak po tekmi tudi tretjega, ko so ga pred izhodom čakali jezni domači navijači.
Po hudi napaki vratarja Elvisa Džafića je Drava namreč spretno povedla z golom Mitje Reška, ampak gola Davida Zeca in še Mateja Poplatnika iz enajstmetrovke sta prednost odnesla v Kranj (1:2), kjer je moštvo Simona Sešlarja za nameček najprej pripravilo velik preobrat, ko je Jaka Bizjak zabil dva gola v razponu treh minut. Najprej se je znašel po dolgem predložku, nato pa zabil še evrogol. Uh! Toda Triglav je še do polčasa vrnil z enako mero, ko sta prav tako v dveh minutah zabila Rok Elsner in Matej Poplatnik. Dravi je to vzelo voljo, Triglavu dalo zagon, končalo pa se je 4:2, svoj še tretji gol v dodatnih kvalifikacijah pa je tako dosegel Poplatnik.
Velikonja obžaluje Srebrničevo napoved
Kar je leta 2015 v Kidričevem za Gorico (na)povedal Miran Srebrnič, se je uresničilo leta 2019. Gorica se je po zelo solidnem prvem delu nato spomladi znašla v škripcih in vse bolj verjela, da bo še 28. obdržala prvoligaški status. Tako kot Celje in Maribor. Ampak drugi del sezone se jim nikakor ni izšel in tako so padli v dodatne kvalifikacije, kjer jih je za nameček čakal Tabor iz Sežane. Na stadionu Rajko Štolfa so sicer eno sezono spremljali prvo ligo, a pisala se je sezona 2000/01.
Trener Saša Kolman je nekako verjel, da bi izkušnje morale zadostovati vrtnicam. »Pokopal nas je že prvi polčas, tekma v Sežani,« je skrušeno razlagal Etien Velikonja po povratni tekmi. Zaman. Na prvi tekmi v Sežani je sicer zadel eno enajstmetrovko, ko je izničil gol Stefana Stevanovića, ampak gol Antonia Azinovića je nato prevagal tehtnico na stran Kraševcev. Na povratni tekmi je prav Velikonja zapravil najlepšo priložnost sredi drugega polčasa. Iz oči v oči. Priložnost tekme, upanje mesta. »Blizu sem bil,« je lahko le obžaloval.
Gorica ponižala Triglav
Ampak Gorica se je pobrala že naslednjo »koronsko« leto po sezoni 2019/20, ko je po Domžalah in Triglavu kot tretja uspela ugnati prvoligaša. In to čeprav je bila 2. SNL odpovedana po 20. krogu zaradi Covida-19. Tekmec: Triglav. Po kaosu v obrambi »orlov« je Bede Osuji na prvi tekmi gladko izkoristil napako, toda Gorenjci so po kotu prek Kristjana Arh Česna še izenačili na 1:1. Zdelo se je, da bo dvoboj kar izenačen. O, ne. V Kranju se je zgodil najvišji poraz domače ekipe v dodatnih kvalifikacijah. Povrhu prvoligaša.
Tjaš Begić je odprl dan odprtih vrat, ko je v 25. minuti iznajdljivo zabil z leve. Potem pa je samo sledilo: Bede Osuji za 0:2 do polčasa, Leon Marinič, Rok Grudina in Jaka Kolenc pa so že do 68. minute postavili končnih 0:5! »To je odraz polsezone, bili smo katastrofalni, če dobiš toliko komadov, si ne zaslužiš prve lige,« je kipelo iz pomočnika trenerja Triglava Boštjana Mikliča, medtem ko je Borivoje Lučić upal, da bo Gorica nadoknadila zaostanek za prvoligaši.
Krka in Koper? Skoraj ni besed!
No, ni, Gorica je že naslednje leto po sezoni 2020/21 izpadla, zelo blizu pa je bilo, da bi Primorska sploh prvič ostala brez prvoligaša. Koper je namreč v eni najbolj poznih bitk za deveto mesto v zadnjem krogu v neposrednem dvoboju s Celjem (in troboju z Aluminijem) potegnil kratko in moral v dodatne kvalifikacije. Bizarne, kot se je izkazalo.
Ko sta Nardin Mulahusejnović iz enajstmetrovke in Stefan Stevanović zabila dva gola Kopra na Portovalu v Novem mestu (0:2), kjer so prvo ligo tretjič in zadnjič gledali pet let tega, je delovalo vse gladko. Potem pa je prišla tekma, ki je najbrž poskrbela najprej za največ drame, nato pa še za izmenjave in prestope. Krka se kljub zaostanku ni predala in je iz devetega (!) kota v 26. minuti zadela po strelu Marka Dušaka z glavo. V 43. minuti je sledila nora nadgradnja. Dušak, ki je prvo ligo okusil na 35 tekmah s Krškim, je nato po podaji s kota, ampak z desne, zabil s krasnim polvolejem. In Krka je kar naenkrat imela še pred polčasom dobre izglede. In še boljše, ko se je Kaheem Parris v 62. minuti znašel sam na drugi strani predložka in obrnil izid! Po 0:2 v 3:2?!
In še to ni bilo Dolenjcem dovolj: v 74. minuti je Ivan Razum ubranil enajstmetrovko Nardinu Mulahusejnoviću! A kaj, ko se je žoga odbila do Victorja Juffa, ki je stekel v gnečo in zabil. Ampak Kopru to ni zadoščalo, potrebovali so še en gol. Prišla je 84. minuta. Še en kot. Tokrat za Koper. Skočil je Ivan Borna Jelić Balta in zabil. »Življenje piše res nenavadne zgodbe...« je filozofsko razmišljal strelec zmagovitega gola. Še sam ni vedel, kako je prišlo do preobrata, sploh zato, ker je imel Koper že zgodaj možnost, da pokonča Krko. »Morali smo zmagati – že zaradi predsednika,« je govoril Jelić Balta o Anteju Gubercu, ki se je prav tedaj okužil in zbolel za koronavirusom. Čeprav je z Mariborom okusil ligo prvakov, je Mitja Viler tedaj pred novinarje stopil kar v spodnjicah.
Drugače je bilo pri Krki. »Jutro bo težko,« je jadikoval športni direktor Krke Sašo Udović. »Ne vem, ali ne bi bilo bolje tako tekmo izgubiti kot takole zmagati,« se je razočarano spraševal Zoran Zeljković. Kmalu zatem je prevzel prvo moštvo Kopra, kamor so prej ali slej prav iz Krke odšli tudi Parris, Luka Kambič, Luka Vešner Tičić in Anis Jašaragić.
Po taki drami so lanske kvalifikacije bile izrazito enostranske. Presenetljivo je bilo le to, da je Tabor tako suvereno opravil s Triglavom, ko je dobil oba obračuna. Domačega s 3:1, povratnega pa celo z 2:5. Presenetljivo pa zato, ker je Tabor pod Dušanom Kosićem dobil le dve tekmi v koledarskem letu 2022, Triglav pa le eno izgubil. Ko je Žan Vipotnik izenačil v Sežani na 1:1, se je zdelo, da bo dvoboj izenačen. Ni bil. Fahd Ndzengue je zabil dva lahka gola na prvi tekmi, dodal še enega na drugi, ko je postal šesti nogometaš s tremi goli v dodatnih kvalifikacij, Dino Stančič pa po Roku Kronavetru drugi s hat-trickom na eni tekmi.
Na tekmi in v »tekmovanju« s tradicijo, ki nikdar ni opevana. Je pa morda najboljši dokaz. Ne toliko, koliko je vredna prva liga. Temveč koliko pomeni.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
