Kdaj ste se začeli ukvarjati z nogometom in zakaj ravno z njim?
Pri petih letih sem že odločil za nogomet. Pravzaprav sem začel s tenisom a sem po treh tednih ugotovil, da to ni zame. In ostalo je – zgodovina (smeh…)
Če bi lahko izpostavili enega trenerja na svoji poti, kdo bi to bil?
V zgodnji mladosti mi je v Medžimurju pri Čakovcu veliko dal Mario Šarić. Njemu je bilo najbolj pomembno, da nas oblikuje kot osebnosti. Da se zavedamo, da smo najprej ljudje, šele potem nogometaši. In navajal nas je na trdo delo. Pri njemu smo se spoznali, da ti nadarjenost brez dela prav nič ne pomaga. Pogosto nas je opozarjal, da mnogo več igralcev naredi lepe kariere z željo in delom kot pa zgolj s talentom. V članskem nogometu pa bi izpostavil Gorana Tomića v Rijeki. Krasno je znal komunicirati z igralci in imel je odlične treninge.
Ste vselej igrali na tem igralnem mestu, na levem krilu?
Do svojega 16-ega leta sem bil na položaju sprednjega zveznega igralca. A veste, kdo me je nato v članski konkurenci pri Rijeki postavil na krilo? Matjaž Kek. In tam sem ostal, le da včasih skočim še na drugo stran, na desno krilo.
Kakšna je bila izkušnja z Matjažem Kekom?
Bil mi je všeč. Pri njemu se je vedelo, kdaj je čas za delo in kdaj za šalo. Bil je strog, meni pa so takšni pri srcu. Zelo spoštujem njegov način dela, žal pa sva sodelovala vsega 4 mesece.
Ste o Bravu sploh kaj vedeli ?
Sem. Bivši igralec Brava Loren Maružin je moj prijatelj. Že prej mi je pripovedoval o klubu., ko pa sem izvedel za možnost prihoda v Ljubljano, sem se še dodatno pozanimal o rumenih.
Nekaj časa ste že v moštvu. Kakšen vtis ste dobili?
Dobro sem se odločil. Všeč mi je tu. Fantje so mladi, vsi delovni. Jaz moram garati, čas pa bo pokazal, kako uspešen sem lahko. A da ne bom samo o klubu, bil sem tudi že v mestu in se mi zdi zelo prijetno.
Razen nogometa, še kaj vas veseli v življenju?
Trenutno sem še sam v Ljubljani a kmalu se mi bo pridružila moja zaročenka. Jo že težko pričakujem. In se veselim, da bova v prostem času skupaj sprehajala psa. Dva imava. Maltežana in cane corsa. Ja, nista si podobna, eden je manjši, drugi večji. A slednji je še mladiček in zdaj sta oba izjemno prikupna. Drugače pa sem povsem predan nogometu.
