Kdaj ste se začeli ukvarjati z nogometom in zakaj ravno z njim?
Pri petih letih sem se okužil z nogometom. Pravzaprav sta me okužila starejša brata, ki sta ga oba trenirala. Kot vse kaže, bo moja kariera najuspešnejša izmed vseh nas.
Če bi lahko izpostavili enega trenerja na svoji poti, kdo bi to bil?
Težko zgolj enega izpostavim. A če že moram, naj bo to Izudin Mešanović, ki je z menoj delal v Bosni in Hercegovini. Resnično je zelo vplival na moj razvoj v tistih občutljivih najstniških letih. Se pa zelo veselim sodelovanja z Albertom Riero. Uh, kakšno nogometno ime je to. In koliko znanja premore. Prepričan sem, da bom z njim še bolj napredoval.
Zakaj ste se odločili za Olimpijo? Najbrž ni bila edini izbor.
Več klubov sem imel na izbiro, a se mi zdi, da je bila Olimpija najbolj konkretna. Zanjo sem se odločil tudi zato, ker verjamem, da bom lahko tu še bolj utrdil svojo zmagovalno miselnost. Imam dobre razmere za razvoj, da končno tudi »eksplodiram« v svoji karieri.
Nekaj časa ste že v moštvu. Je kdo od soigralcev na vas že pustil večji vtis?
Takoj sem opazil Maria Kvesića. Zelo izstopa v mojih očeh. Zelo je miren, prizemljen, prav nikoli ga nisem slišal godrnjati. Molči je in dela. In to z veseljem, to se opazi. Za nameček pa je takoj ponudil pomoč nam mladim.
Razen nogometa, še kaj vas veseli v življenju?
Zelo me zanima košarka. Komaj čakam, da grem tja čez, v dvorano. Na tekmo Cedevite Olimpije. In naj se vam še pohvalim: imam fotografijo, na kateri sem z Luko Dončićem. Ko sem bil na Reki, sem ga ujel. Dončič je bil na kratkem oddihu tam, imel se je lepo, pa sem izkoristil priložnost. Malce sva pokramljala, krasna oseba je. Huh, imam fotografijo z enim največjim zvezdnikom svetovne košarke.
