Od novega leta ste bili brez kluba. Bržkone ste imeli na mizi kakšno ponudbo, zakaj pa ste do Gorice čakali več kot 10 mesecev?
Uh, ja … Bilo je kar nekaj ponudb, ampak nihče te ne čaka. Vzel sem si čas za razmislek, klubi pa delujejo z danes na jutri, tako da so iskali nove rešitve. Vmes sem se navadil domačega okolja in življenja. Težko rečem, da sem čakal ravno na Gorico, je pa Gorica prišla nasproti. Z direktorjem sva našla skupno besedo.
S čim vas je novi klub prepričal?
To je nov izziv v karieri. Novo okolje, priložnost, da se vrnem v nogometno življenje, v nogometni ritem.
Vaša pripravljenost z izjemo poškodb ni bila nikoli sporna. Kako ste se ujeli po nekaj tednih in kaj zdaj pričakujete?
Fizična pripravljenost res ni bila nikoli problem, poškodbe pa so sestavni del športa. Nekaj igralcev poznam od prej z nogometnih igrišč, nekaj jih poznam osebno. Prilagajanje tako tudi ni bil problem. Kaj pričakujem? Borbo za obstanek. Upam, na nekaj dobrih rezultatov, da se izognemo devetemu mestu in da ostanemo v ligi.
Kot nogometaš nikoli niste silili v ospredje, večkrat ste bili tudi samokritični in menda že želeli prekiniti kariero. Kakšen je vaš pogled na nogomet in življenje izven njega?
Nogomet je moja strast, ampak … zgolj nogomet. Vse okoli njega – mediji, komentarji, agenti – pa me odbija. Ta negativa mi nikoli ni bila všeč, raje sem ostajal v ozadju. Ne morem sicer reči, da bi me kar koli prizadelo. Ampak zdaj sem bil doma tako dolgo, da mi je postalo všeč in spoznal sem, da nogomet ni vse in da se tudi na tako življenje navadiš. Ko pa sem se vrnil, sem videl, da sem pogrešal nogomet.
Vaša želja v preteklosti je bila tujina, a se dvakrat bržkone ni izšlo po vaših željah. Gre na Madžarskem in v Španiji za dve različni zgodbi?
Dokler ne greš v tujino, si ne predstavljaš, kako je. Vseeno je bila to prijetna izkušnja. Bili so tudi slabi trenutki, ampak ne morem reči, da se ni izšlo. Spoznal sem novi nogometni kulturi, ampak res izgleda, da mi slovenska liga veliko bolj leži.
Je tujina še želja?
Ne. Če pride kakšna posebna priložnost, mogoče. Ni pa to prvi načrt ali želja.
Bi se zmotili, če bi predvidevali, da vas po končani karieri v nogometu ne bomo več videli? Nenazadnje ste tudi strojnik. Imate načrte tudi za novo poglavje, četudi štejete zgolj 30 let?
Skoraj sem prepričan, da ne. Sicer nikoli ne veš, kaj vse te v življenju doleti. Ampak mislim, da me nogomet po karieri ne bo veš videl. No, sicer se bom s kolegi na kakšni rekreaciji še pojavil.
Trenerski poklic morda?
Ne ne ne, daleč od tega, bognedaj (smeh, op. p.).
